Jedro

Tožnica je v postopku (tudi še v reviziji) uveljavljala le, da ni bilo razloga za sklenitev pogodbe za določen čas, zaradi česar je bila taka pogodba nezakonita in je šteti, da je bila sklenjena za nedoločen čas (54. člen ZDR). Dejanske ugotovitve sodišča so drugačne.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške za odgovor na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev, da ji delovno razmerje pri toženi še vedno traja z vsemi pravicami, ki izhajajo iz pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 12. 2008 in sicer za nedoločen čas. Zavrnilo je tudi reintegracijski in denarne zahtevke. Ugotovilo je, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi v decembru 2008 obstajal razlog, zaradi katerega je bila s tožnico sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas. Obseg dela blagajnikov je bil povečan tako zaradi tega, ker sta december in januar najmočnejša meseca po prometu, kot tudi zaradi namestitve avtomatskih blagajn koncem leta 2008. Zmanjšal se je sicer obseg dela blagajnikov pri izplačevanju dobitkov, povečal pa zaradi vpeljave kartičnega in čekovnega poslovanja in zato, ker so blagajniki uvajali goste v uporabo avtomatskih blagajn.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Tožena stranka je s tožnico sklenila več pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delo iz istega razloga, vendar v zakonitem okviru iz drugega odstavka 53. člena ZDR.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da sodišči izvedenih dokazov nista ocenili v skladu z določbo 8. člena ZPP. Tožnica je delo blagajnika opravljala že prej kot študent in nato na podlagi štirih pogodb o zaposlitvi za določen čas za isto delovno mesto. Delo je potekalo ves čas v istem obsegu, gostov pa je bilo približno enako. Tožnica ni uveljavljala nezakonitosti sklenjenih predhodnih pogodb, želela je le izpostaviti, da izkazujejo, da je obseg dela na tožničinem delovnem mestu dejansko izgubil značaj začasnosti. Dokazna ocena sodišč ni prepričljiva in jo ni mogoče preizkusiti. Sodišči sta neutemeljeno upoštevali kot razlog za povečan obseg dela na dan podpisa pogodbe, to je 23. 12. 2008, uvedbo sistema avtomatskih blagajn in povečan promet v avgustu, decembru ter januarju 2008. 4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče zavrne kot neutemeljeno.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (371. člen ZPP).

7. Nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Iz revizijskih navedb pa izhaja, da tožnica tudi s sklicevanjem na kršitev določbe 8. člena ZPP uveljavlja zgolj ta razlog, pri čemer dejanske ugotovitve in dokazno oceno le deloma in napačno povzema.

8. Tožnica je v postopku (tudi še v reviziji) uveljavljala le, da ni bilo razloga za sklenitev pogodbe za določen čas z dne 23. 12. 2008, zaradi česar je bila taka pogodba nezakonita in je šteti, da je bila sklenjena za nedoločen čas (54. člen ZDR). Dejanske ugotovitve sodišča so drugačne.

9. Sodišče ni upoštevalo uvedbe avtomatskih blagajn kot razloga za povečan obseg dela, zaradi katerega je tožnica 23. 12. 2008 sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Ravno nasprotno, iz dejanskih ugotovitev sodišča izhaja, da je to pomenilo zmanjšano potrebo po delu blagajnikov v obsegu in na način, kot so ga opravljali do tedaj. Ob dokončni uvedbi takih blagajn konec leta 2008 pa se je večji obseg dela izkazoval zaradi vpeljave kartičnega in čekovnega poslovanja ter uvajanja gostov v uporabo avtomatskih blagajn. Zaradi dodatnega izobraževanja blagajnikov za kartično in čekovno poslovanje je konec leta 2008 še obstajala potreba po zaposlitvah za določen čas. Sodišče svoje dokazne ocene o obstoju zatrjevanega povečanega obsega dela tudi ni utemeljevalo na večjem ali manjšem prometu, temveč na povečanem obisku gostov tudi v decembru in januarju.

10. Ker je bilo glede na ugotovljeno dejansko stanje materialno pravo pravilno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

11. O stroških revizijskega odgovora je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP, saj navedbe v odgovoru za odločitev niso prispevale ničesar bistvenega.