Jedro

Višina odškodnine ne more biti predmet vmesne odločbe v smislu 315. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP, saj se vmesno odločbo izda le v primeru, če je sporna tako podlaga kot višina tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. Z izpodbijanim sklepom pa sodišče ni odločilo o podlagi, temveč o višini zahtevka in to ne v dajatveni, temveč v ugotovitveni obliki.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da znaša vrednost nepremičnin, ki so predmet tega razlastitvenega postopka, 153.579.878,00 SIT.

Zoper odločitev se pritožujeta obe stranki.

Predlagateljica postopka v pritožbi navaja, da se je sodišče pri določitvi vrednosti nepremičnin oprlo na izvedeniško mnenje cenilke M.M. z dne 14.01.2002 in revalorizacijo z dne

14.07.2003 kljub temu, da je predlagateljica na samo izvedeniško mnenje podala številne pripombe, ki pa jih sodišče ni upoštevalo. Pri teh pripombah zato še vedno vztraja in se v izogib ponovnemu navajnju nanje sklicuje.

Opozarja na velika razhajanja med posameznimi cenitvami, do katerih prihaja zaradi različnih strokovnih pristopov vrednotenja nepremičnin. Meni, da je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje v njeno škodo in zato izdalo nezakonit sklep.

Nasprotna udeleženca pa v pritožbi, vloženi po pooblaščenki, na prvem mestu opozarjata, da sodišče za izdajo vmesnega sklepa ni imelo pooblastil v Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP) in v Zakonu o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče lahko vmesno sodbo izda le v primeru, če je tožena stranka izpodbijala tako podlago kot tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. V danem primeru je sodišče z vmesnim sklepom odločalo o okoliščinah, ki vplivajo na višino zahtevka, ne pa na njegov temelj. Sodišče je ugotovilo vrednost nepremičnin na dan 17.12.2003, čeprav je bila cenitev izdelana že julija 2003 in ni upoštevalo nikakršne revalorizacije. Izpodbijani sklep pa bo onemogočil tudi nadaljnjo revalorizacijo do zaključka tega postopka, ko bo sodišče odločalo o višini odškodnine za razlaščeno nepremičnino, ki jo bo plačala predlagateljica. Pritožba pa še navaja, da sta nasprotna udeleženca upravičena do take odškodnine, s katero si bosta lahko zagotovila drugo enakovredno nepremičnino, zato bi v odškodnino morala biti zajeta tudi hortikultura oziroma rastlinje na zemljišču. Pritožbi sta utemeljeni.

Tožena stranka utemeljeno navaja, da sodišče prve stopnje niti v procenih predpisih (ZPP in ZNP) niti v Zakonu o stavbnih zeljiščih (ZSZ) ni imelo podlage za izdajo izpodbijanega sklepa. Predmet tega nepravdnega postopka je razlastitev nepremičnin, last nasprotnih udeležencev, zato bo v zvezi s tem izdana konstitutivna odločba, kar pa med udeleženci postopka, kot to navaja prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi svojega sklepa, ni sporno. Razlastitev pa ima za posledico, da mora razlastitveni upravičenec lastniku zagotoviti drugo enakovredno nepremičnino ali plačati odškodnino. Višina odškodnine pa ne more biti predmet vmesne odločbe v smislu 315.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP, saj se vmesno odločbo izda le v primeru, če je sporna tako podlaga kot višina tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo. Le v takem primeru sodišče, če je to smotrno, izda najprej odločbo samo o podlagi zahtevka. Z izpodbijanim sklepom pa sodišče ni odločilo o podlagi, temveč o višini zahtevka in to ne v dajatveni, temveč v ugotovitveni obliki. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa sicer izhaja, da ga je sodišče izdalo zato, ker je predlagateljica pripravljena zagotoviti nasprotni udeleženki nadomestno nepremičnino in naj bi ji sklep sodišča služil kot podlaga za nadaljnja dogovarjanja o nadomestni nepremičnini, vendar ta svoj dejanski interes ne more uresničevati v sodnem postopku, saj mora biti odločba sodišča rezultat pravnega (in ne ekonomskega) interesa udeležencev postopka.

Pritožbeno sodišče je že zato moralo sklep sodišča prve stopnje razveljaviti, ne da bi se spustilo v presojo utemeljenosti ostalih pritožbenih navedb nasprotnih udeležencev in v vsebinsko obravnavanje pritožbe predlagateljice (3.tč. 365.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP).