Jedro

Po presoji revizijskega sodišča revidentova odsotnost z dela zaradi nestrinjanja z delovnim mestom, na katerem je delal po izdaji invalidske odločbe in na katerem naj bi še naprej delal na podlagi ponujene pogodbe o zaposlitvi, predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti po določbi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 2. 6. 2014 ter reparacijski in reintegracijski zahtevek. Presodilo je, da je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi utemeljeno podana glede na določbo 2. alineje prvega odstavka 110. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013) zaradi hujših kršitev delovnih obveznosti, ker tožnik samovoljno od 7. 5. 2014 ni več prihajal na delo. Tožena stranka je sicer podala izredno odpoved tudi po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki pa je sodišče ni posebej presojalo, saj je že ugotovilo utemeljenost odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Le tožena stranka kot delodajalec bi lahko tožniku odredila čakanje na drugo ustrezno delo zaradi invalidnosti, ugotovljene z odločbo ZPIZ-a z dne 17. 12. 2013, sodišče pa je tudi ugotovilo, da je bilo novo delo skladno z invalidsko odločbo

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da mu tožena stranka ni priskrbela ustreznega dela glede na omejitve iz invalidske odločbe. Od 6. 5. 2014 dalje ni prihajal na delo, ker mu tožena stranka ni ponudila pogodbe za drugo ustrezno delovno mesto. Tožena stranka mu je 8. 5. 2014 ponudila novo pogodbo o zaposlitvi brez odpovedi stare pogodbe, vendar se je nova pogodba dejansko nanašala na isto delovno mesto iz veljavne pogodbe. Ker ni bil izpeljan pravilen postopek v skladu z določbo 91. člena ZDR-1, ni mogel neopravičeno izostati z dela. Delodajalec ne more siliti delavca invalida, da opravlja delo na neustreznem delovnem mestu.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki predlaga njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revidentu je ZPIZ z odločbo z dne 17. 12. 2013 v zvezi s sklepom o popravi z dne 8. 5. 2014 priznal pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami od 9. 12. 2013 dalje na podlagi invalidnosti III. kategorije. Tožnik je imel 6. 5. 2014 zagovor pri toženi stranki, ker naj bi 4. 4. 2014 malomarno opravljal svoje delo, od 7. 5. 2014 do 2. 6. 2014 pa ni več prihajal na delo, ker je menil, da odrejeno delo ni ustrezno glede na omejitve iz invalidske odločbe. Tožena stranka mu je 8. 5. 2014 ponudila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto mešanje zmesi - delna dodelava na mikserju (na katerem je revident dejansko delal že od 6. 1. 2014 pred formalno ponujeno novo pogodbo o zaposlitvi). Dne 12. 5. 2014 je na toženo stranko naslovil zahtevo za varstvo pravic, ker je menil, da je ponujeno delovno mesto neustrezno glede na omejitve invalidske odločbe. Specialistka medicine dela je dne 15. 5. 2014 izdala potrdilo, iz katerega izhaja ustreznost ponujene zaposlitve po novi pogodbi o zaposlitvi. Revidentu je bila nato dne 2. 6. 2014 vročena izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi (s sklicevanjem na 2. in 4. alinejo prvega odstavka 110. člena ZDR-1), v kateri mu je tožena stranka očitala neupravičen izostanek z dela od 7. 5. 2014 dalje, ne da bi toženo stranko obvestil o razlogih odsotnosti. Sodišči nižjih stopenj sta svojo presojo omejili na utemeljenost odpovednega razloga po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 in presodili, da revident samovoljno ni prihajal na delo, čeprav je bilo delo, ki naj bi ga opravljal, ustrezno, glede na omejitve iz invalidske odločbe.

8. Po presoji revizijskega sodišča revidentova odsotnost z dela zaradi nestrinjanja z delovnim mestom, na katerem je delal po izdaji invalidske odločbe in na katerem naj bi še naprej delal na podlagi ponujene pogodbe o zaposlitvi, predstavlja hujšo kršitev pogodbenih obveznosti po določbi 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Revident je opravljal novo delo po izdani odločbi ZPIZ-a približno pet mesecev, preden mu je tožena stranka ponudila v podpis pogodbo o zaposlitvi. Zaradi revidentovih ugovorov je pridobila tudi mnenje specialistke medicine dela, ki je potrdila, da je delo ustrezno glede na omejitve iz invalidske odločbe. Revizija ima prav, da je tožena stranka zavezana k spoštovanju določb zakonodaje, ki ureja zaposlitveni položaj invalidov po ugotovljeni invalidnosti s strani ZPIZ-a. Bistvo teh določb je v zagotovitvi ustreznega dela, tj. dela, ki ustreza omejitvam iz invalidske odločbe. Da je tožena stranka temu pogoju zadostila, je bilo ugotovljeno, saj je ustreznost delovnega mesta potrdila tudi specialistka medicine dela. Čeprav je tožena stranka ob zagotovitvi ustreznega dela opustila nekatere formalnosti (odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove v smislu 40. člena ZZRZI in 101. člena ZPIZ-1), to revidentovega ravnanja ne opravičuje. Ustreznost dela, ki mu ga je zagotovila, je v tem sporu tožena stranka uspela dokazati, medtem ko revident ni dokazoval nasprotnega. Gole trditve o neustreznosti ponujenega dela ne zadostujejo. Revident neupravičeno ni prihajal na delo, ponujeno delo, ki ga je nenazadnje opravljal pred tem že pet mesecev, je bilo ustrezno, zato je bila izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita.

9. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

10. Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo (peti odstavek 41. člena ZDSS-1).