Jedro

Tožnica v predlogu izpostavlja vrsto vprašanj, ki po presoji vrhovnega sodišča niso pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za njeno vrnitev na delo in priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je A. A. kot nepoklicani osebi sporočala tajne podatke policije (glede prikritih preiskovalnih ukrepov) in mu s sporočitvijo svojega gesla in uporabniškega imena za službeni računalnik tudi drugače omogočila, da je prišel do njih. Presodilo je, da je s tem kršila delovno oziroma pogodbeno obveznost iz delovnega razmerja, kršitev pa ima vse znake kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov iz prvega odstavka 260. člena Kazenskega zakonika.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Pritožbo tožnice je zavrnilo.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in v zvezi z ugotovljenimi dejstvi in pravno presojo sodišča druge stopnje postavlja deset vprašanj. Uveljavlja tudi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki jih strne pod dve obsežni vprašanji o obrazloženosti izpodbijane sodbe in o izvedenih dokazih.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse (četrti odstavek 367. b člena ZPP).

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnica v predlogu izpostavlja vrsto vprašanj, ki po presoji vrhovnega sodišča niso pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog zavrnilo.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.