Jedro

Tožnica na spornem prostoru nima nikakršnih materialnopravnih upravičenj, saj ji je bilo s pravnomočno sodbo (kot tedanji solastnici) naloženo, da toženki izroči prostor ter ji izstavi dovolilo za njen vpis v zemljiško knjigo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama trpi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ki glasi: „Ugotovi se, da je neveljavna vknjižba, izvršena v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Ljubljani, pod Dn 6695/2011 v korist L., d.o.o., ..., pri nepremičnini parc. št. 370/16 in 370/11, sedaj vpisano v vložek 2435/9 kot etažna lastnina – ID stavba 000, kot del stavbe – 9.E – poslovni prostor št. 11 v 3. etaži, ..., k. o. X. v izmeri 51,95 m2, ki v naravi predstavlja poslovnih prostor št. 11, v 3. etaži ..., kjer je vknjižena lastninska pravica na ime L., d.o.o., do ½.

Okrajnemu sodišču v Ljubljani – zemljiški knjigi se nalaga, da na podlagi te pravnomočne sodbe izbriše vknjižbo pod Dn 6695/2011 na podlagi katere je bila vpisana L., d.o.o., ..., do celote (1/1) del stavbe 9.E ID 000, vpisane v k. o. X., ki v naravni predstavlja poslovni prostor št. 11, v 3. etaži ... do ½ (ena polovica).

Okrajnemu sodišču v Ljubljani – zemljiški knjigi se nalaga, da na podlagi te pravnomočne sodbe in na podlagi pravnomočne sodbe I P 537/98 Okrožnega sodišča v Ljubljani vpiše lastninsko pravico pri nepremičnini del stavbe 9.E ID 000, vpisane v k. o. X., ki v naravi predstavlja poslovni prostor št. 11, v 3. etaži, ..., vknjižbo lastninske pravice na osebo L. J., A. do ½ (ene polovice).“

2. V posledici take odločitve je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeči stranki v znesku 1.078,48 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi.

3. Zoper tako sodbo se iz veh pritožbenih razlogov pritožuje tožnica, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovni ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožnica navaja, da sodišče ni upoštevalo številnih sodnih odločitev, nazadnje sodbe I Cp 2571/2013 z dne 13.11.2013, da sporni poslovni prostor spada v skupno premoženje in da znaša delež tožnice na njem ½. Solastnika poslovnega prostora sta od 27.2.2003 tožnica in M. J. vsak do ½. Odplačno razpolaganje z L., d.o.o., je nedopustno in brez pravne podlage in od 27.2.2003 slednja ni imela v lasti in je to v nasprotju z načelom, da ne moreš prenesti več pravic na drugega kot jih imaš sam. Tudi v izvršilnem postopku, ki je tekel pod In 751/2003 in In 869/2004 in In 1428/2005, sodišče ni upoštevalo vrednosti poslovnih prostorov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Z izbrisno tožbo, kakršna je tudi obravnavana, se uveljavlja materialnopravna neveljavnost vknjižbe, zahteva njen izbris in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov s ciljem, da se zemljiškoknjižno stanje uskladi z materialnopravnim (prvi odstavek člen 243 ZZK). Iz tožbenih trditev in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je tožnica pridobila solastninsko pravico do ½ na spornem poslovnem prostoru s sodbo I P 537/98 z dne 27.2.2003 v postopku ugotavljanja skupnega premoženja z razvezanim možem M. J., pri čemer v postopku ni sodelovala zemljiškoknjižna lastnica L., d.o.o. Že po zaključku navedene pravde je Okrožno sodišče izdalo sodbo I P 26/2000 z dne 31.3.2004, s katero je ugodilo tožbenemu zahtevku L., d.o.o., in tožnici in njenemu razvezanemu možu naložilo izročitev spornega poslovnega prostora ter izstavitev zemljiškoknjižne listine, sicer bo to listino nadomestila sodba. Že na podlagi navedene sodbe tožnica nima nikakršnih materialnopravnih upravičenj glede spornega prostora in je zaradi tega brez pravne podlage njena izbrisna tožba, saj je lahko L., d.o.o., na podlagi sodbe I P 266/2000 z dne 31.3.2004 prosto razpolagala s svojim lastninskim deležem. Tožbeni zahtevek tožnice je tudi nesklepčen, saj bi tožnica lahko uveljavljala vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, ne more pa zahtevati vknjižbe lastninske pravice na svoje ime, glede na to, da ne zahteva razveljavitve pravnega posla oziroma tega upravičenja nima glede na izdano sodbo in glede na to, da L., d.o.o., ni bila pritegnjena v postopek ugotavljanja skupnega premoženja, sicer pa se v ostalem pritožbeno sodišče sklicuje v izogib ponavljanju na razloge izpodbijane sodbe. Sodbe, ki jih navaja in citira tožnica v pritožbi, nimajo nikakršnega vpliva na pravilnost odločitve v tej zadevi.

6. Glede na navedeno je bilo pritožbo tožnice zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).

7. Tožena stranka z odgovorom na pritožbo z ničemer ni prispevala k razjasnitvi stvari in mora v posledici tega trpeti stroške, ki so ji nastali v z vezi s tem, saj se ti stroški ne morejo opredeliti kot za pravdo potrebni stroški. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.