Jedro

Če tožnik v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta in tudi sodišče ne opravi postopka po tretjem odstavku 40. člena ZPP, ima tožena stranka pravico v odgovoru na tožbo zahtevati navedbo vrednosti spornega predmeta. Če ne ravna tako, niso izpolnjene predpostavke za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da toženkama niti osebno, niti kot lastnicama parc. št. 497 in 498/1 k.o... ne pristoji služnostna pravica hoje in voženj z motornimi in drugimi vozili preko severnega dela parc. št. 499/2 in 499/3 vl. št. 404 k.o..., ki sta last tožeče stranke, v smeri A do B, označeni na mapni kopiji, ki je sestavni del te sodbe. Toženima strankama je naložilo takojšnjo opustitev kakršnekoli vožnje v navedeni smeri.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977).

Ker je bila sodba prve stopnje izdana pred uveljavitvijo Zakona o pravdnem postopku iz leta 1999 (Ur.l. RS št. 26/99), je revizijsko sodišče na podlagi 498. člena tega zakona uporabilo Zakon o pravdnem postopku iz leta 1977 (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo in je dovoljena samo tedaj, kadar so izpolnjene z zakonom določene predpostavke. V premoženjskopravnih sporih z nedenarnim zahtevkom je revizija dovoljena samo v primeru, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, presega z zakonom določen znesek (tretji odstavek 382. člena ZPP). Tožnik si v takem primeru zagotovi pravico do revizije z navedbo vrednosti spornega predmeta v tožbi (drugi odstavek 186. člena ZPP). Enako velja za toženo stranko. Če tožnik v tožbi ne navede vrednosti spornega predmeta in tudi sodišče ne opravi postopka po tretjem odstavku 40. člena ZPP, ima tožena stranka pravico v odgovoru na tožbo zahtevati navedbo vrednosti spornega predmeta. Če ne ravna tako, niso izpolnjene predpostavke za dovoljenost revizije.

V obravnavani zadevi tožeča stranka niti v tožbi niti ob kasnejših spremembah tožbe ni navedla vrednosti spornega predmeta. To je opustila tudi tožena stranka, ki ni zahtevala navedbe vrednosti spornega predmeta v odgovoru na tožbo in v svojih navedbah po spremembi tožbenega zahtevka. Kasnejša navedba vrednosti spornega predmeta sicer na pravico do revizije ne bi vplivala, vendar nobena od strank tudi v nadaljnjem pravdanju te pomanjkljivosti ni skušala odpraviti. Zato glede na tretji odstavek 382. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 186. člena ZPP revizija ni dovoljena.

Revizijsko sodišče je odločilo na podlagi 392. člena ZPP.