Jedro

Zahteva za ustrezno procesno skrbnost same stranke je utemeljena zlasti v primerih, ko je vlagatelj v pravdi le delno uspel in zato z izrednim pravnim sredstvom izpodbija le zanj neugodni del odločitev nižjih sodišč. Dovoljenost revizije je v takem primeru odvisna od ravnanja procesno skrbnega vlagatelja, ki mora pravilno označiti in po potrebi tudi utemeljiti vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če ne ravna tako, je predlog nepopoln, saj ne omogoča presoje, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev tožničine lastninske pravice na parc. št. 73/2, vl. št. ... k.o. ..., kar so toženci dolžni priznati in tožnici izstaviti za zemljiškoknjižni vpis njene lastninske pravice sposobno listino.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku in prvostopenjsko sodbo delno spremenilo tako, da je ugotovilo, da je tožnica lastnica dela sporne parcele v obsegu stavbišča in funkcionalnega zemljišča k stavbišču v izmeri 178 m², sicer pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije proti spremenilnemu delu drugostopenjske sodbe sedem (od osmih) tožencev utemeljuje konkretna pravna vprašanja, zatrjuje drugačno prakso revizijskega in tudi višjih sodišč ter meni, da so podani razlogi iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) za dopustitev revizije.

4. Predlog ni popoln.

5. Preden vrhovno sodišče odloči o obstoju vsebinskih razlogov za dopustitev revizije, mora preveriti tudi obstoj formalnih pogojev za njeno dovoljenost, med drugim tudi tistih iz 367. člena ZPP. Zakonodajalec je z zadnjo novelo spremenil institut same revizije in uvedel tudi predlog za njeno dopustitev. Kot izhodišče je v 367. členu ZPP najprej določil, da je revizija dovoljena v tistih sporih, v katerih vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR, ali če jo dopusti sodišče (drugi in tretji odstavek 367. člena ZPP), ni pa dovoljena, če tako določa zakon ali če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR (četrti odstavek istega člena). V vrednostnem razponu med obema zneskoma torej vrhovno sodišče lahko revizijo dopusti. Vendar tega ne more storiti, če bi se v kasnejši fazi postopka lahko izkazalo, da revizija ni dovoljena že po samem zakonu, da torej vrednost revizijsko izpodbijanega dela drugostopenjske sodbe ne presega zneska 2.000 EUR.

6. Iz narave pravnega sredstva, zlasti izrednega, izhaja, da mora vlagatelj izkazati obstoj predpisanih pogojev za njegovo dovoljenost. Od njega se torej zahteva določena procesna skrbnost, ki zajema tudi utemeljevanje pogojev za dovoljenost izrednega pravnega sredstva. Uradne dolžnosti sodišča za raziskovanje manjkajočih podatkov za presojo dovoljenosti izrednega pravnega sredstva ni. Restriktiven pristop pri presoji stališč v zvezi z uporabo določb o dovoljenosti revizije izhaja tudi iz dosedanje ustavnosodne presoje (nazadnje poudarjeno npr. v odločbi Up-1808/08-11, objavljeni v Uradnem listu RS, št. 82/2009).

7. Zahteva za ustrezno procesno skrbnost same stranke je utemeljena zlasti v primerih, ko je vlagatelj v pravdi le delno uspel in zato z izrednim pravnim sredstvom izpodbija le zanj neugodni del odločitev nižjih sodišč. Gre npr. za delni uspeh oziroma neuspeh vlagatelja v pravdi z nedenarnim tožbenim zahtevkom, kot je tudi obravnavani primer. Dovoljenost revizije je v takem primeru odvisna od ravnanja procesno skrbnega vlagatelja, ki mora pravilno označiti in po potrebi tudi utemeljiti vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.

8. V obravnavani zadevi vlagatelji predloga za dopustitev revizije niso tako ravnali. Na naslovni strani predloga so navedli le „pcto 12.518,78 EUR“, kar ustreza vrednosti 3.000.000 SIT, to pa je v tožbi označena vrednost nedenarnega tožbenega zahtevka za ugotovitev lastninske pravice na celotni sporni parceli. S takim ravnanjem so torej le ponovili v tožbi navedeno vrednost celotnega spora, niso pa navedli ocene revizijske vrednosti spora. Ker so vlagatelji z izpodbijano sodbo pritožbenega sodišča spor izgubili le glede dela sporne parcele, bi moralo kot revizijsko vrednost spora označiti nižjo vrednost in pojasniti razmerje med oceno spora glede cele parcele in glede njenega revizijsko izpodbijanega dela ter razložiti uporabljeni kriterij (odstotke, ulomke, kvadraturo cele parcele in njenega revizijsko spornega dela ali kaj tretjega).

9. Predlog predlagateljev je zato kljub utemeljevanju vsebinskih in nekaterih drugih formalnih pogojev (pooblastilo, pravni interes) ostal nepopoln, saj ne omogoča presoje, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije iz četrtega odstavka 367. člena ZPP, ali torej revizijsko sporna vrednost presega 2.000 EUR. Zato je vrhovno sodišče na podlagi 377. člena ZPP odločilo kot v izreku tega sklepa.