Jedro

Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov nadomestila. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdala odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za odpravo oziroma razveljavitev odločb tožene stranke z dne 29. 7. 2008 in 17. 9. 2008, s katerima je bilo dokončno ugotovljeno, da je bilo tožnici nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu v letu 2006 preveč izplačano in ga je tožnica dolžna vrniti v znesku 939,99 EUR. Ugotovljeno preplačilo pomeni zneske akontacij dohodnine, ki jih tožena stranka ni odvedla ob plačilu zapadlih nadomestil, ki jih je bila dolžna plačati na podlagi pravnomočne sodbe in ob mesečnih izplačilih v letu 2006. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. S pravnomočno sodbo je bilo tožnici prisojeno nadomestilo v neto znesku, kar pa ne pomeni, da se od teh zneskov ne obračunava in plačuje dohodnina, ki jo je dolžna plačati tožnica, tožena stranka kot izplačevalec nadomestila pa je bila dolžna ob izplačilu nadomestila obračunati akontacijo dohodnine v breme tožnice kot zavezanca za njeno plačilo. Naknadno obračunana in plačana akontacija dohodnine znaša 939,99 EUR in ta znesek je tožnica neupravičeno prejela, zato ga je na podlagi 275. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) in ob upoštevanju 190. člena Obligacijskega zakonika (OZ) dolžna vrniti.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvenih kršitev določb postopka in napačne uporabe materialnega prava.

4. Tožena stranka je na revizijo odgovorila in predlaga, da jo revizijsko sodišče kot neutemeljeno zavrne.

5. Revizija ni dovoljena.

6. Revizija je dovoljena v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva (4. točka 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1). V obravnavani zadevi ne gre za tak spor. Tožnici je bila pravica do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu priznana s pravnomočno sodno odločbo. Ni sporno, da je bilo nadomestilo tožnici v letu 2006 in za leto 2006 izplačano. Tudi višina samega nadomestila ni sporna. Spor se nanaša zgolj na obračun in plačilo dohodnine, ki jo je treba plačati od tovrstnih prejemkov, pri čemer ni sporno, da je akontacijo dohodnine naknadno plačala tožena stranka in je nato njeno plačilo terjala od tožnice kot davčne zavezanke.

7. Gre za denarni zahtevek iz naslova preveč plačanih zneskov nadomestila. Narave spora ne spremeni dejstvo, da je tožena stranka v skladu z izrecno določbo ZPIZ-1 (tretji odstavek 275. člena) izdala odločbo o ugotovitvi preplačila. Gre le za ugotovitveno odločbo, oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, pa mora vrniti prejeti znesek v skladu z določbami Zakona o obligacijskih razmerjih (prvi odstavek 275. člena ZPIZ-1).

8. Po določbi 1. točke 31. člena ZDSS-1 je revizija v premoženjskih socialnih sporih dovoljena v primerih, v katerih je dovoljena revizija po določbah Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), torej v skladu z drugim odstavkom 367. člena ZPP, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe v obravnavani zadevi ne presega tega zneska, revizija pa tudi ni bila dopuščena.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno (377. člen v zvezi s 374. členom ZPP).