Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je veljaven dogovor delavca in delodajalca, da bo delavec eno leto odsoten z dela zaradi izobraževanja, pri čemer bo prejemal plačo in bo prost delovnih obveznosti, v zameno pa bo po končanem izobraževanju ostal pri delodajalcu še pet let ali v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja vrnil sorazmerni del plače, prejete med izobraževanjem.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je veljaven dogovor delavca in delodajalca, da bo delavec eno leto odsoten z dela zaradi izobraževanja, pri čemer bo prejemal plačo in bo prost delovnih obveznosti, v zameno pa bo po končanem izobraževanju ostal pri delodajalcu še pet let ali v primeru predčasnega prenehanja delovnega razmerja vrnil sorazmerni del plače, prejete med izobraževanjem.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke za plačilo zneska 17.177,47 EUR, kar predstavlja stroške izobraževanja, ki bi jih tožena stranka morala vrniti tožniku. Ugotovilo je, da je nična protidajatev po kateri mora tožena stranka še pet let po opravljenem izobraževanju, ki je trajalo 13 mesecev, ostati v delovnem razmerju.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Tožeča stranka predlaga dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje. Kot pravno vprašanje o katerem naj bi odločilo Vrhovno sodišče navaja vprašanje, ali pravno veljavna dogovorjena obveznost delavca, da bo eno leto odsoten z dela zaradi izobraževanja, pri čemer bo prejemal plačo, v zameno pa bo po končanem izobraževanju pri delodajalcu ostal še pet let ali ob predčasnem prenehanju vrnil sorazmerni del plače, prejete v času odsotnosti. Navaja, da se tak primer bistveno razlikuje od primerov, ko je bila delavcu dopuščena le pravica do odsotnosti, obveznost opraviti delo pa je v času odsotnosti obstajala. Znana sodna praksa se nanaša zgolj na take primere. Sodišče je prekršilo načelo enake vrednosti dajatev, saj je tožnica prejela denarno korist, čeprav v zameno ni dala enakovredne dajatve. Zahteva po enakovrednosti dajatev izhaja tudi iz ustavne odločbe U-I-51/90. Sodišče prve stopnje se je sklicevalo na judikate Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 1033/2005, Pdp 171/2004, Pdp 1088/2003 ter Pdp 1326/2008 in sodbo Vrhovnega sodišča VIII Ips 294/2004. Judikati Višjega sodišča, razen prvega, in Vrhovnega sodišča niso javno objavljeni. V zadevi Pdp 1033/2005 pa je šlo za primer, ki je bistveno različen od obravnavanega, saj je bil delavec kljub dopuščeni odsotnosti zavezan opraviti svoje delo.

4. Pogoje za dopustitev revizije določa 367.a člen Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). V predlogu tožeča stranka uveljavlja predvsem, da sodne prakse Vrhovnega sodišča o odločilnem pravnem vprašanju ni, sodna praksa Višjega delovnega in socialnega sodišča pa naj bi se nanašala na drugačne primere.

5. Predlagatelj ne predloži kopije sodnih odločb sodišča druge stopnje na katere se sklicuje (peti odstavek 367.b člena ZPP) in to ne glede na to, da niso bile javno objavljene.

6. Odločitev v predloženi sodbi Pdp 1033/2005 pa je glede na postavljeno pravno vprašanje sicer enaka, razlika z obravnavano je le v trajanju obveznosti v primerjavi z obravnavano zadevo: kot nesorazmerno je sodišče druge stopnje štelo obveznost ostati v delovnem razmerju trikratno oziroma petkratno dobo izobraževanja. V sodbi VIII Ips 294/2004, ki jo tožeča stranka navaja (peti odstavek 367.b člena ZPP), pa je Vrhovno sodišče potrdilo pravnomočno sodbo, s katero je bilo odločeno o obveznosti delavca, da ostane v delovnem razmerju dvakratno dobo izobraževanja. Utemeljeno predlagatelj opozarja tudi na to, da na odločitev o sorazmernosti oziroma ekvivalentnosti dajatev v takih primerih lahko pomembno vpliva tudi okoliščina, kakšne so bile pravice obveznosti delavca med izobraževanjem.

7. Vrhovno sodišče je zato predlogu za dopustitev revizije ugodilo in revizijo dopustilo glede pravnega vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367. c člena ZPP).