Jedro

Vročitev obdolžitve in vabila na zagovor po pravilih pravdnega postopka se v praksi lahko zavleče, vendar to dejstvo ne vpliva na podaljšanje roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšno tolmačenje bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi zakon v primeru zapletov z vročitvijo ipd. izrecno predpisal možnost podaljšanja roka za izredno odpoved, vendar tega ne določa.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnika za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 8. 2005 in odločbe o prepovedi opravljanja dela z dne 28. 7. 2005, za ugotovitev obstoja delovnega razmerja od 23. 8. 2005 do 14. 12. 2005 in od 1. 4. 2006, vpis delovne dobe od 23. 8. 2005 (razen za obdobje od 15. 12. 2005 do 31. 3. 2006), poziv na delo ter izplačilo nadomestila oziroma razlike plače in povrnitev stroškov postopka.

Ugotovilo je, da je tožnik storil očitane kršitve pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja, zaradi česar mu je tožena stranka utemeljeno izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje delno spremenilo, tako da je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 23. 8. 2005 in odločbe z dne 28. 7. 2005, ugotovilo, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 23. 8. 2005 temveč traja do vključno 14. 12. 2005 in od 1. 4. 2006 dalje ter naložilo toženi stranki, da tožniku vpiše delovno dobo v delovno knjižico od 23. 8. 2005 dalje, razen za obdobje od 15. 12. 2005 do 31. 3. 2006 in ga pozove na delo. V preostalem delu je sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, s tem da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

Odločitev o delni spremembi sodbe sodišča prve stopnje temelji na ugotovitvi, da je tožena stranka (oziroma njen direktor) že dne 28. 7. 2005 izvedela za kršitev pogodbenih obveznosti in za tožnika kot storilca, zaradi česar je petnajst dnevni rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi pričel teči tega dne. Ker je tožena stranka tožniku izredno odpovedala pogodbo šele 23. 8. 2005, je s tem zamudila prekluzivni rok 15 dni (drugi odstavek 110. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR, Uradni list Republike Slovenije, št. 42/2002).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je revizijo vložila tožena stranka. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ker osebna vročitev ni bila mogoča, je 9. 8. 2005 tožniku s priporočeno pošto poslala obdolžitev in vabilo na zagovor, pri tem pa upoštevala določbe 83., 177. in 180. člena ZDR ter 141. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.). Pri določitvi datuma in ure zagovora je upoštevala določbo drugega odstavka 141. člena ZPP, ki se nanašajo na primer, če naslovnik pisanja ne dvigne v petnajstih dneh. Vročitev v subjektivnem roku za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni bila mogoča, saj bi v nasprotnem primeru tožena stranka kršila druge predpise. Zaradi tožnikovega nasilja in groženj sama ni mogla opraviti vročitve, iz tožnikovih ravnanj pa je očitno, da pisanj od tožene stranke ne bi sprejel osebno.

4. Revizija je bila v skladu z 375. členom ZPP poslana tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Glede na navedeni okvir je predmet odločanja revizijskega sodišča le pravnomočna odločitev sodišča druge stopnje v delu, v katerem je to spremenilo odločitev sodišča prve stopnje, ne pa tudi sklep višjega sodišča o razveljavitvi dela sodbe sodišča prve stopnje in vrnitve zadeve temu sodišču v novo sojenje.

7. Revizija uvodoma uveljavlja revizijski razlog bistvenih kršitev določb postopka. V nadaljevanju ta razlog poveže le z določbama 83. člena ZDR in 141. člena ZPP, ki pa se nanašata na postopanje tožene stranke (delodajalca) pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi in ne na sodni postopek oziroma vodenje tega postopka. Zato ta očitek ne more predstavljati navedenega revizijskega razloga, temveč kvečjemu revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

8. Iz določbe prvega odstavka 83. člena ZDR izhaja, da mora pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delodajalec delavcu omogočiti zagovor, smiselno upoštevaje prvi in drugi odstavek 177. člena tega zakona. Iz prvega odstavka 177. člena ZDR izhaja, da mora delodajalec delavcu vročiti pisno obdolžitev, ter določiti čas in kraj, kjer lahko delavec poda svoj zagovor, iz drugega odstavka pa, da mora pisno obdolžitev delodajalec delavcu vročiti na način, kot ga določa 180. člen tega zakona. 180. člen ZDR predvideva osebno vročitev, in sicer po pravilih pravdnega postopka, praviloma v prostorih delodajalca oziroma na naslovu prebivališča, iz katerega delavec dnevno prihaja na delo, razen če delavec nima stalnega ali začasnega bivališča v Republiki Sloveniji. Vsebinsko enako določa ZDR v 87. členu tudi glede vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

9. Vročitev obdolžitve in vabila na zagovor po pravilih pravdnega postopka se v praksi lahko zavleče, vendar to dejstvo ne vpliva na podaljšanje roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Takšno tolmačenje (za katerega se zavzema revidentka) bi bilo lahko utemeljeno le v primeru, če bi zakon v primeru zapletov z vročitvijo ipd. izrecno predpisal možnost podaljšanja roka za izredno odpoved, vendar tega ne določa. Rok za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz drugega odstavka 110. člena ZDR je prekluzivni rok, kar pomeni, da s potekom tega roka preneha oziroma ugasne sama pravica delodajalca delavcu odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Za ta rok ne veljajo pravila o zadržanju ali pretrganju, kot to velja za zastaranje (358. do 363. člen in 364. do 370. člen Obligacijskega zakonika – OZ, Uradni list Republike Slovenije, št. 83/2001). Glede na navedeno ni mogoče upoštevati revizijskih navedb, da bi sodišče moralo podaljšati ta rok oziroma pri tem upoštevati možnost, da naslovnik pisanja sploh ne dvigne v petnajstih dneh – kot to izhaja iz določbe 141. člena ZPP.

10. Zaradi narave izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in prav zato tudi kratkega roka za takšno odpoved, je bilo tudi sicer nesprejemljivo postopanje tožene stranke, ki je tožniku šele po dvanajstih dneh od dneva očitane kršitve in seznanitve z razlogom za izredno odpoved vročala obdolžitev in vabilo na zagovor, v tem vabilu pa mu je določila rok za zagovor šele čez nadaljnjih štirinajst dni (za 23. 8. 2005). Tožena stranka ne navaja razlogov, zakaj vabila za zagovor in obdolžitev tožniku ni osebno vročila v prostorih delodajalca - tako kot to prvenstveno določa že ZDR, in to skupaj z „odločbo“ o prepovedi opravljanja dela z dne 28. 7. 2005. Protispisne so revizijske navedbe, da toženi stranki zaradi tega, ker tožnik nobenega pisanja od nje ne bi sprejel osebno, ni preostalo drugega, kot da uporabi pošiljanje po pošti, saj je tožnik očitno osebno sprejel obvestilo o prepovedi opravljanja dela. Tudi iz kasnejših ugotovitev ne izhaja, da bi se izmikal vročitvi vabila na zagovor z obdolžitvijo in vročitvi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.