Jedro

Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico (do družinske pokojnine) v okviru ugotovljene dejanske in uporabljene pravne podlage v pravnomočni odločbi. Vendar je pravica do družinske pokojnine vezana na izpolnjevanje zakonskih kriterijev, ki so časovno določeni (šolanje – predložitev potrdil o šolanju, starost – maksimalno 26 let) in se lahko s časom spremenijo tako, da pogojev za priznanje pravice ni več. Revident je po ugotovitvi, da tožnik zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičenec do družinske pokojnine, izdal ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki samo ugotavlja prenehanje pravice, lahko učinkuje za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je pomemben za nastanek pravnega razmerja.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišča druge in prve stopnje se spremenita tako, da se tožbenemu zahtevku deloma ugodi tako, da se v odločbi 34 4134751 z dne 30. 4. 2009 odpravi 2. točka izreka, v preostalem pa se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožnik sam krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku za odpravo odločb tožene stranke z dne 30. 4. 2009 in 9. 6. 2009. Toženi stranki je naložilo v plačilo tožnikove stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožniku priznala pravico do družinske pokojnine s pravnomočno odločbo z dne 24. 9. 2003. S prvostopenjsko odločbo z dne 30. 4. 2009 je odločila, da tožniku preneha pravica do družinske pokojnine z 31. 8. 2004 (prva točka izreka), ko se je zaposlil in zaključil s šolanjem, in nadomestila odločbo z dne 24. 9. 2003 (druga točka izreka). Z odločbo z dne 9. 6. 2009 pa je zavrnila tožnikovo pritožbo. Tožena stranka je tako posegla za nazaj v pravnomočno odločbo o priznanju pravice do družinske pokojnine, brez da bi za to uporabila izredno pravno sredstvo v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku (ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji) in Zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je odpravilo odločbo tožene stranke z dne 9. 6. 2009, odločbo tožene stranke z dne 30. 4. 2009 pa spremenilo tako, da tožniku preneha pravica do družinske pokojnine s 30. 4. 2009 in ne z 31. 8. 2004. Obrazložilo je, da tožena stranka ne more za nazaj poseči v pravnomočno priznano pravico do družinske pokojnine, lahko pa za v naprej, zato tožniku preneha pravica do družinske pokojnine z izdajo prvostopenjske odločbe 30. 4. 2009. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je bila izpodbijana odločba z dne 30. 4. 2009 izdana zaradi novo nastalega dejstva po pravnomočni odločbi z dne 24. 9. 2003. Tožniku je bila priznana časovno omejena pravica do družinske pokojnine ob pogoju nadaljnjega šolanja. Ker se je nehal šolati z 31. 8. 2004, mu je takrat prenehala pravica do družinske pokojnine na podlagi prvega odstavka 116. člena ZPIZ-1. Zavarovanci morajo javiti vsako okoliščino oziroma spremembo, ki vpliva na priznano pravico (prvi odstavek 185. člena ZPIZ-1). Če se otrok ne šola več, mu preneha pravica do družinske pokojnine. Dejstvo prenehanja šolanja pa je nastalo po izdaji pravnomočne odločbe, zato toženi stranki ni treba uporabiti izrednega pravnega sredstva. Uživanje družinske pokojnine je odvisno od dejstev v prihodnosti, če pa se ta spremenijo glede na stanje v prvotni odločbi o priznanju pravice, se spremeni dejansko stanje in upravičenec ni več varovan z institutom pravnomočnosti. Ni izrecne prepovedi za učinkovanje takšne odločbe o prenehanju pravice za nazaj. Nadomestitev odločbe v izreku predstavlja pomoten zapis, saj je bil tožnik z izpodbijano odločbo upravičen do družinske pokojnine do prenehanja s šolanjem 31. 8. 2004. 4. Revizija je bila v skladu z 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in naslednji) vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. 5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožniku je bila s pravnomočno odločbo revidenta z dne 24. 9. 2003 priznana pravica do družinske pokojnine, ki se izplačuje od 10. 8. 2003 dalje. Tožnik za šolsko leto 2004/2005 (in nadaljnja) ni predložil potrdila o šolanju, s 1. 9. 2004 pa se je zaposlil. V 116. členu ZPIZ-1 je določeno, da ima otrok pravico do družinske pokojnine do 15. leta starosti oziroma do konca šolanja, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Med 15. in 18. letom je upravičen do družinske pokojnine tudi, če je prijavljen na zavodu za zaposlovanje in izpolnjuje obveznosti po predpisih o zavarovanju. Po prvem odstavku 117. člena ZPIZ-1 otrok dokazuje šolanje vsako leto s potrdilom šole, v 118. členu ZPIZ-1 pa je urejeno imetništvo pravice do družinske pokojnine ob prekinitvah šolanja zaradi bolezni, nosečnosti, služenja vojaškega roka, ko upravičenec obdrži pravico in nadaljuje z njenim uživanjem po prekinitvi šolanja. Glede na ugotovljeno dejansko stanje je tožnik z 31. 8. 2004 izgubil pravico do družinske pokojnine, saj se ni več šolal, ker se je zaposlil. Zaposlitev pa ni zakonski razlog, po katerem bi bilo imetništvo pravice do družinske pokojnine zadržano, ampak pomeni njeno izgubo.

8. Sodišči sta zmotno presodili, da izpodbijani odločbi revidenta z dne 30. 4. 2009 in 9. 6. 2009 posegata v pravnomočno priznano pravico do družinske pokojnine v odločbi revidenta 24. 9. 2003 brez ustrezne uporabe izrednega pravnega sredstva. Z odločbo z dne 30. 4. 2009 je bilo v prvi točki izreka ugotovljeno, da tožniku preneha pravica do družinske pokojnine z 31. 8. 2004. V izreku je bilo še navedeno, da ta odločba nadomešča odločbo z dne 24. 9. 2003 (druga točka izreka) ter da pritožba ne zadrži izvršitve in da stroškov postopka ni. Revizija glede nadomestitvenega dela izreka navaja, da je prišlo do pomotnega vpisa. Revident je sicer res nepravilno navedel v izreku, da nova odločba nadomešča odločbo, s katero je bila priznana pravica do družinske pokojnine, saj za tako odločitev nima pravne podlage. „Nadomestno odločbo“ zakon predvideva v postopku reševanja pritožbe v upravnem postopku, v katerem upravni organ prve stopnje (242. člen in tretji odstavek 243. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; ZUP, Ur. l. RS, št. 80/99 in naslednji) po prejemu pritožbe spozna, da je zadevo rešil napačno in spremeni svojo odločitev. ZUP še pri izrednem sredstvu obnove postopka govori o nadomestitvi stare odločbe z novo (prvi odstavek 270. člena). Revident pa ni izdal odločbe niti v pritožbenem postopku niti v postopku obnove, zato je bil nadomestitveni del odločbe brez zakonske podlage in je nezakonit. Vendar je za odločitev v tej zadevo najpomembnejše vprašanje o ugotovitvi v izreku odločbe, da je tožniku prenehala pravica do družinske pokojnine s koncem šolanja.

9. Revident za izdajo odločbe o ugotovitvi prenehanja pravice do družinske pokojnine nima neposredne pravne podlage. Izdana odločba je bila morda mišljena kot pravni naslov za povračilo neupravičeno izplačanih zneskov pokojnine, toda neupravičeno izplačane zneske se lahko zahteva tudi brez odločbe o ugotovitvi o prenehanju pravice z izdajo odločbe o preplačilu (275. člen ZPIZ-1), pri kateri se ugotavlja pravna podlaga za (ne)upravičenost izplačil. Institut pravnomočnosti varuje priznano pravico (do družinske pokojnine) v okviru ugotovljene dejanske in uporabljene pravne podlage v pravnomočni odločbi. S pravnomočno odločbo z dne 24. 9. 2003 je bila tožniku priznana pravica do družinske pokojnine, ker je v času izdaje te odločbe ob tedaj ugotovljenem dejanskem stanju izpolnjeval zakonske pogoje za njeno priznanje. Vendar je pravica do družinske pokojnine vezana na izpolnjevanje zakonskih kriterijev, ki so časovno določeni (šolanje – predložitev potrdil o šolanje, starost – maksimalno 26 let) in se lahko s časom spremenijo tako, da pogojev za priznanje pravice ni več. Ti spremenjeni pogoji nastopijo po izdaji pravnomočne odločbe, zato v njej niti ne morejo biti vsebovani ter varovani niti ne more biti pravni položaj subjekta ne glede na spremenjene okoliščine za vedno enak, če se lahko pravica spremeni zaradi dejstev, nastalih v prihodnosti. Če nastopi spremenjena okoliščina, mora upravičenec to sporočiti zavodu (185. člen ZPIZ-1) – kar je sicer izrecno posebej predpisano za upravičence do družinske pokojnine, starejše od 15 let, ki morajo dostaviti potrdilo o šolanju (prvi odstavek 117. člena ZPIZ-1). Če nastopijo spremenjene okoliščine – prenehanje šolanja, dopolnitev 26. leta, potem po samem zakonu pravica preneha, saj je že pravnomočna pravica priznana samo ob časovnem dejanskem in pravnem stanju izdane odločbe, če pa se dejansko stanje spremeni tako, da ni več pogojev za priznanje pravic, ta preneha. Revident je po ugotovitvi, da tožnik zaradi spremenjenih okoliščin ni več upravičenec do družinske pokojnine, izdal ugotovitveno odločbo o prenehanju pravice do družinske pokojnine za nazaj. Ker gre za ugotovitveno odločbo, ki samo ugotavlja prenehanje pravice, lahko učinkuje za nazaj (ex tunc) od nastanka dejstva, ki je pomemben za nastanek pravnega razmerja (1).

10. Po presoji revizijskega sodišča je zavzeto stališče sodišč nižjih stopenj zmotno in bi pripeljalo do težav pri reševanju vrnitvenih zahtevkih po 275. členu ZPIZ-1. Do utemeljenega zahtevka po 275. členu ZPIZ-1 za vračilo neupravičenih izplačil mimo zakonskih pogojev za priznanje pravice tako sploh ne bi moglo priti, ko bi zavod prenehal z izplačevanjem pokojnine ob izdaji odločbe o prenehanju pravice, saj bi se štelo, da so bila plačila izvedena v skladu s pravnomočno odločbo o priznanju pravice. Ker bi imel zavarovanec po razlagi nižjih sodišč pravnomočno odločbo o tem, da mu je prenehala pravica do pokojnine šele z izdajo odločbe, bi tako po presoji revizijskega sodišča odpadel pravni temelj za vrnitveni zahtevek neupravičeno prejetega za nazaj. Ob pravnomočno priznani pravici, ki je nepravilno varovana ne glede na spremenjene okoliščine v prihodnosti, tudi ne more priti do nezakonitega izplačila zaradi spremenjenih okoliščin.

11. Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji ugodilo in spremenilo sodbi sodišča druge in prve stopnje tako, da je tožbenemu zahtevku delno ugodilo tako, da se v izreku odločbe revidenta z dne 30. 4. 2009 odpravi 2. točka izreka o nadomestitvi odločbe revidenta z dne 24. 9. 2003 (prvi odstavek 380. člena ZPP), tožnik pa glede na spremenjen uspeh trpi sam svoje stroške postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 68. člena ZDSS-1).

Op. št. (1): Androjna, Kerševan, 2006, Upravno procesno pravo: Upravni postopek in upravni spor, GV Založba, str. 387-388.