Jedro

Neutemeljenost predloga, ker ni zatrjevanega odstopa od sodne prakse.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se na podlagi 32. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) iz zapuščinskega premoženja pokojne matere pravdnih strank T. K. zaradi tožnikovih vlaganj njemu v korist izloči 1934/10000 nepremičnine parc. št. 2883 k. o. ... in 1941/10000 nepremičnine parc. št. 2879 k. o. ..., v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženkama je naložilo izstavitev ustreznih zemljiškoknjižnih listin za vknjižbo lastninske pravice na ime tožnika glede izločenih delov obeh nepremičnin. Toženkama je končno naložilo še nerazdelno plačilo zneska 15.484 EUR z obrestmi tožniku kot povračilo njegovih izdatkov za oskrbo pokojne T. K. v smislu 124. in 133. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR).

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo, pritožbi tožene stranke pa delno ugodilo in spremenilo prvostopenjsko sodbo tako, da se iz zapuščinskega premoženja pokojne T. K. izloči 580/10000 nepremičnine parc. št. 2883 k. o. ... in 1165/10000 nepremičnine parc. št. 2879 k. o. ... Nadalje je odločilo, da se zavrne tožbeni zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnih listin in da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo 15.484 EUR.

3. Tožeča stranka v predlogu za dopustitev revizije izpodbija sodbo sodišča druge stopnje glede I. in II./3 točke prve in druge alineje. Tožnik uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker naj bi sodišče prve stopnje napačno in protispisno upoštevalo tožnikova vlaganja na parc. št. 2883 šele od III. gradbene faze naprej. Tožnik nadalje uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP s trditvijo, da je pritožbeno sodišče zmotno iz materine zapuščine izločilo vrednost tožnikovih vlaganj sorazmerno materinemu solastninskemu deležu. To stališče je nasprotno stališču Višjega sodišča v Ljubljani v sodbi I Cp 2114/2010, v kateri je navedeno, da sodna praksa izjemoma dopušča, da oseba iz 32. člena ZD uveljavlja zahtevek tudi na zgolj posameznem delu premoženja. Nasprotno je tudi stališču Vrhovnega sodišča v sodbi II Ips 981/2008, kjer je poudarjeno, da gre v primeru 32. člena ZD za izločitev iz zapustnikovega premoženja in ne iz zapuščine. Potomec lahko uveljavlja konkretno stvarno pravico na konkretni stvari. Končno tožnik v zvezi s plačilom oskrbe zatrjuje, da ni sodne prakse Vrhovnega sodišča glede 124. člena ZZZDR o tem, kaj presega okvire dolžnosti preživljanja staršev. Sprašuje se, ali 24-urna popolna nega in skrb enega od potomcev v času dveh mesecev ne presega dolžnosti preživljanja staršev.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Stališče Vrhovnega sodišča je, da pripada potomcu po 32. členu ZD delež na vsaki posamezni premoženjski pravici, ki jo je imel zapustnik ob smrti, in se tak delež izloči (primerjaj II Ips 587/2004 in II Ips 981/2008). Izpodbijana odločitev od navedenega ne odstopa, saj so tožniku glede na različna vlaganja prisojeni različni deleži na dveh različnih posameznih nepremičninah. V obravnavanem primeru je nerelevantno tudi drugo vprašanje, saj je bil tožbeni zahtevek za povrnitev izdatkov za oskrbo matere zavrnjen zaradi pomanjkljive trditvene podlage v tožbi. V zvezi z zatrjevanimi kršitvami postopka pa Vrhovno sodišče ugotavlja, da niso niti verjetno izkazane.

6. Vrhovno sodišče torej zaključuje, da niso podani pogoji iz 367.a člena ZPP za dopustitev revizije, zaradi česar je tožnikov predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.