Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je zgolj jezikovna razlaga sodne poravnave kot pravnomočne sodne odločbe in pogodbe edina razlaga, na katero je vezano izvršilno sodišče, in ali bi sodno poravnavo sodišči morali razlagati tudi z drugimi razlagalnimi metodami, zlasti tudi z namenom sklenitve sodne poravnave.

Izrek

I. Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali je zgolj jezikovna razlaga sodne poravnave kot pravnomočne sodne odločbe in pogodbe edina razlaga, na katero je vezano izvršilno sodišče, in ali bi sodno poravnavo sodišči morali razlagati tudi z drugimi razlagalnimi metodami, zlasti tudi z namenom sklenitve sodne poravnave?“

II. V preostalem se predlog za dopustitev revizije zavrne.

Obrazložitev

1. Upnik je na podlagi sodne poravnave, sklenjene z dolžnikom, predlagal izvršbo zaradi uveljavitve nedenarne terjatve, ki jo je sodišče dovolilo: dolžnik naj vzpostavi prejšnje stanje – odstrani velik nadstrešek oziroma skladišče – kovinsko konstrukcijo, katerega nosilci so tik za mejo, in plača denarno kazen v višini 5.000 EUR, če v danem roku ne bo izpolnil te zaveze.

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo ugovoru dolžnika ter sklep Okrajnega sodišča v Domžalah In 67/2013 z dne 28. 3. 2013 razveljavilo in upnikov predlog zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je upnikovo pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep v I. in II. točki izreka potrdilo.

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje upnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem nasprotuje, po njegovem mnenju materialnopravno zmotnemu, stališču sodišča, da kovinska konstrukcija ne predstavlja grajenega objekta in da dolžnik z njeno postavitvijo ni kršil sodne poravnave. Navaja, da ima v sodni poravnavi določena besedna zveza „ne bo zgradil objekta“ povsem jasen namen, da dolžnik ne bo zgradil nikakršnega objekta znotraj prepovednega pasu, ne glede na predpise o gradnji, ki so veljali ob sklepanju sodne poravnave. Meni, da je ob nasprotujočem tolmačenju sodne poravnave med upnikom in dolžnikom nesprejemljivo stališče sodišč, da je izvršilno sodišče po načelu stroge formalne legalitete vezano na izvršilni naslov do te mere, da nima pristojnosti, da bi presojalo namen, pravno pravilnost ali logičnost sklenjene sodne poravnave. Opozarja, da sodna poravnava ne predstavlja le pravnomočne sodne odločbe, ampak tudi pogodbo med strankama. Glede razlage pogodbe pa je po njegovem mnenju treba upoštevati ne samo jezikovni pomen določb v poravnavi, temveč tudi pravilo iz 82. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), poleg jezikovne razlage torej še logično razlago, sistematično razlago, zgodovinsko in namensko razlago. Stranki sta si razlagali sodno poravnavo različno, zato bi bilo treba tudi v izvršilnem postopku uporabiti vse metode razlage. Upoštevati bi moralo tudi bistvo in namen ter vzroke za sklenitev sodne poravnave. Predlagatelj trdi, da sodne prakse Vrhovnega sodišča glede postavljenih vprašanj ni, sodno prakso Višjega sodišča pa tvori le sklep VSL sklep III Ip 3570/2015, na katerega se sklicujeta sodišči. Zastavlja vprašanji: 1. Ali je pravilno stališče Višjega sodišča v točki 25 obrazložitve sklepa, da kovinska konstrukcija ne predstavlja grajenega objekta po definicijah iz gradbenih predpisov, če gre za enostavni objekt, za zgraditev ali postavitev katerega ni potrebno nikakršno gradbeno dovoljenje? 2. Ali je zgolj jezikovna razlaga sodne poravnave kot pravnomočne sodne odločbe in pogodbe edina razlaga, na katero je vezano izvršilno sodišče in ali bi sodno poravnavo sodišči morali razlagati tudi z drugimi razlagalnimi metodami, zlasti tudi z namenom sklenitve sodne poravnave?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče zaključuje, da so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v 1. točki izreka tega sklepa, zato je revizijo v skladu z drugim odstavkom 367.a člena ZPP v tem obsegu dopustilo.

6. V preostalem niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, zato je Vrhovno sodišče preostali del predloga v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP zavrnilo.

2. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).