Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka je s tožbo zahtevala ugotovitev, da je lastnica nepremičnine parcelna številka 1076 k.o. ... (ID ...), nepremičnine parcelna številka 140/2 k.o. ... (ID ...) in parcelne številke 111/3 k.o. ... (ID ...) do celote 1/1. 2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku v celoti ugodilo in odločilo, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti pravdne stroške.

3. Pritožbeno sodišče se je strinjalo z odločitvijo prvostopenjskega sodišča in zavrnilo pritožbo tožene stranke ter odločilo, da mora slednja tožeči stranki plačati 559,98 EUR stroškov pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka je v predlogu za revizijo zastavila sledeča vprašanja: - Ali je sodišče druge stopnje napačno uporabilo določila o priposestvovanju lastninske pravice in glede teka priposestvovalne dobe ter domneve dobre vere (2. odst. 43. člena SPZ, 1. odst. 45. člena SPZ in 9. člena SPZ) ter odločilo pri tem v nasprotju s trditveno podlago pravdnih strank, predvsem tožene stranke, ter s tem kršilo 212. člen ZPP, materialno procesno vodstvo in načelo kontradiktornosti iz 7. člena ZPP, pa je to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe, ter je zato storjena bistvena kršitev določb postopka iz 1. odst. 339 člena ZPP? - Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, še posebej 40. člen SPZ, ko je zaključilo, da priznanje lastninske pravice (toženi stranki) s sklenitvijo pogodbe o stavbni pravici oz. pogodbe o ustanovitvi služnosti ne predstavlja pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice s strani tožene stranke, čeprav je bila v času sklenitve obeh pogodb pri vseh nepremičninah v zemljiško knjig že vknjižena lastninska pravica tožene stranke? - Ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, še posebej 40. člen OZ in določila SPZ o stavbni pravici (256. in 257. člen SPZ) ter določila o stvarni služnosti iz 213. in 215. člena SPZ, ko je upoštevalo, da je tožeča stranka sklenila pogodbo o stavbni pravici in pogodbo o ustanovitvi služnosti z namenom pridobitve gradbenega dovoljenja?

5. Tožena stranka je vložila še dopolnitev predloga za dopustitev revizije, ki pa ga Vrhovno sodišče ni upoštevalo, saj je bil vložen prepozno. Sodba Višjega sodišča v Ljubljani je bila odvetnici vročena v ponedeljek 15. 5. 2023, kar pomeni, da se je rok za vložitev predloga za dopustitev revizije iztekel v sredo 14. 6. 2023. Predlog za dopustitev revizije je bil priporočeno oddan dne 14. 6. 2023, torej pravočasno, njegova dopolnitev pa dne 16. 6. 2023 (prepozno), obe pošiljki je sodišče nato prejelo istega dne, t. j. 20. 6. 2023. Dejansko pa je sodišče dopolnitev predloga prejelo že dne 15. 6. 2023 po faksu. Dopolnitev je sicer datirana z dnem 14. 6. 2023, vendar je iz glave prejetega faksa razviden točen datum prejema kot 15. 6. 2023 in čas od 00:00 do 00:03. Upoštevaje navedeno je tako dopolnitev predloga za dopustitev revizije res prepozna in se je ne sme upoštevati. O pravočasnosti vlog, poslanih s pomočjo telekomunikacijskih sredstev, je Vrhovno sodišče že odločalo, glej npr. sklep II Ips 603/2009 in II Ips 718/2009 z dne 4. 4.2013. V tedaj obravnavani zadevi je tožeča stranka menila, da je dokaz o uspešno poslanem faksu obenem že tudi dokaz o prejemu s pomočjo faksa poslane listine naslovniku. To pa ni nujno, saj je možno, da zaradi napak v telekomunikacijskem omrežju ali podobnih vzrokov telefaks naprava sodišča ne bo prejela vloge pred potekom roka. Tveganje, da bo do tega prišlo, je na strani vlagatelja vloge. Tedaj veljavni Sodni red je v 99. členu določal, da sodišče upošteva vloge strank, ki so poslane po brzojavu ali po telefaksu v okviru procesnih zakonov in da z brzojavnimi sporočili in vlogami strank ni možno odstopiti od rokov, opredeljenih s procesnimi zakoni. Odločitev Vrhovnega sodišča ne more biti drugačna, saj sedaj veljavni 96. člen Sodnega reda določa, da sodišče upošteva vloge strank, ki so poslane z uporabo sredstev za elektronsko komunikacijo v skladu s procesnimi predpisi. Za vloge, poslane po faksu, se zato uporablja prvi odstavek 112. člena ZPP, po katerem se šteje, da je vloga, vezana na rok, vložena pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Pri vložitvi dopolnitve predloga za dopustitev revizije pa v tem primeru ta pogoj ni bil izpolnjen.

6. Predlog ni utemeljen.

7. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju: ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 73/07 s spremembami in dopolnitvami.