Jedro

Nasprotni udeleženec je delavcem dopust za leto 2015 odmeril v skladu z (novo) panožno Kolektivno pogodbo dejavnosti kovinskih materialov in livarn Slovenije (KP/14), zato ima skupina delavcev, ki so dopolnili 25 in več let delovne dobe, v letu 2015 en dan letnega dopusta manj, kar je predlagatelj opredelil kot kršitev kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca ter poleg te ugotovitve zahteval še izdajo novih obvestil o odmeri letnega dopusta v posledici odprave že izdanih obvestil o odmeri dopusta. Sodišče prve stopnje se je postavilo na pravilno stališče, da je bilo s kolektivno pogodbo nasprotnega udeleženca jasno dogovorjeno, da se glede odmere dodatnih dni letnega dopusta uporabljajo kriteriji iz vsakokratne veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti. Ker nasprotni udeleženec teh določil ni kršil, je sodišče prve stopnje zahtevek pravilno zavrnilo. Glede dodatnih dni letnega dopusta namreč kolektivna pogodba nasprotnega udeleženca v točki A drugega odstavka 39. člena določa, da delavcu pripada dodatni letni dopust glede na kriterij delovne dobe v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je v 4. členu kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca posebej opredeljen pomen izrazov po tej pogodbi - kolektivna pogodba dejavnosti je vsakokratna veljavna Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije. V letu 2015, ko je nasprotni udeleženec delavcem izdajal obvestila o letnem dopustu in s tem tudi o dodatnih dnevih letnega dopusta iz naslova delovne dobe, je veljala KP/14. Ta delavcem za več kot 25 let delovne dobe določa 4 dodatne dni letnega dopusta, prej veljavna KP/06 pa je določala 5 dodatnih dni letnega dopusta.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v točkah I/2, I/3 in I/4 izreka razveljavi.

II. V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje v nerazveljavljenem delu potrdi.

III. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z navedeno sodbo zavrnilo zahtevek za (1) ugotovitev, da nasprotni udeleženec krši točko A prvega odstavka 39. člena kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca z dne 19. 11. 2013 v zvezi z 22. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Ur. l. RS, št. 14/06 in nasl.), v zvezi z delavci, ki so dopolnili več kot 25 let skupne delovne dobe ali več, saj jim odreja letni dopust tako, da jim izdaja obvestila o odmeri letnega dopusta za leto 2015, s katerimi jim letni dopust iz naslova skupne delovne dobe odmerja v skladu z drugim odstavkom 29. člena Kolektivne pogodbe dejavnosti kovinskih materialov in livarn Slovenije (Ur. l. RS, št. 78/14), namesto v skladu s tretjim odstavkom 22. člena Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Ur. l. RS, št. 14/06 in nasl.); (2) za ugotovitev, da je Pravilnik nasprotnega udeleženca o odmeri letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela z dne 2. 11. 2009 s spremembami in dopolnitvami v delu, kjer določa, da se delavcem, ki so dopolnili več kot 25 let skupne delovne dobe ali več, odreja letni dopust po kriteriju skupne delovne dobe: nad 3 leta do 5 let - 1 dan, nad 5 let do 10 let - 2 dni, nad 10 let do 20 let - 3 dni, nad 20 let do 30 let - 4 dni, nad 30 let - 5 dni, v neskladju s točko A prvega odstavka 39. člena kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca z dne 19. 11. 2013 v zvezi z 22. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije; (3) da se Pravilnik nasprotnega udeleženca o odmeri letnega dopusta in drugih odsotnosti z dela z dne 2. 11. 2009 s spremembami in dopolnitvami v navedenem delu odpravi; (4) da je nasprotni udeleženec dolžan sprejeti pravilnik o odmeri letnega dopusta, usklajen s kolektivno pogodbo nasprotnega udeleženca z dne 19. 11. 2013 v zvezi z 22. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Ur. l. RS, št. 14/06 in nasl.) v zvezi z delavci, ki so dopolnili 25 let skupne delovne dobe ali več, glede kriterija skupne delovne dobe tako, da bo določal, da se delavcem na delovno dobo nad 5 let delodajalec določi povečan letni dopust, in sicer najmanj 1 dan za vsakih dopolnjenih 5 let delovne dobe; (5) da se odpravijo obvestila nasprotnega udeleženca o odmeri letnega dopusta za leto 2015, ki jih je izdal delavcem članom predlagatelja, ki so dopolnili 25 let skupne delovne dobe ali več; (6) da se nasprotnemu udeležencu naloži, da mora vsem svojim delavcem, članom predlagatelja, ki so dopolnili 25 let ali več delovne dobe, izdati obvestilo o odmeri letnega dopusta za leto 2015, ki bodo usklajena s kolektivno pogodbo nasprotnega udeleženca z dne 19. 11. 2013 v zvezi z 22. členom Kolektivne pogodbe za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Ur. l. RS, št. 14/06 in nasl.); (7) da je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti stroške postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi (vse pod točko I izreka). Odločilo je še, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka 759,39 EUR, v roku 15 dni od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila (točka II izreka).

2. Zoper sodbo se pritožuje predlagatelj zaradi bistvenih kršitev določb postopka iz prvega in drugega odstavka 339. člena ZPP, zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da mu je sodišče kršilo pravico do sodnega varstva in pravico do enakega varstva pravic po 22. in 23. členu Ustave RS, ker se ni spustilo v sporno vsebino kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca. Kršilo je tudi 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni zaslišalo z njene strani predlaganih prič. Načelo kontradiktornosti postopka oz. pravica do izjave je izraz pravice do enakega varstva pravic, zato imajo udeleženci pravico predlagati dokaze, ki dokazujejo njihove trditve, sodišče pa mora dokaze izvesti. Ker je vsebina kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca sporna, bi predlagane priče lahko pojasnile, kaj so se dogovorili - če se kolektivna pogodba nasprotnega udeleženca sklicuje na branžno kolektivno pogodbo, to pomeni Kolektivno pogodbo za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (Ur. l. RS, št. 14/06 in nasl.) pred njeno spremembo v Ur. l. RS, št. 78/2014. Le v primeru spremembe, ki bi delavcem dajala širši obseg pravic, lahko velja spremenjena kolektivna pogodbe. Ker sodba o tem nima razlogov, gre za kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ko bi sodišče zaslišalo vse akterje pri sklepanju kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca, bi lahko pravilno uporabilo materialno pravo o razlagi spornih pogodbenih določil (82. člen OZ) in nejasnosti v kolektivni pogodbi nasprotnega udeleženca ne bi razlagalo v škodo predlagatelja. Nejasni so razlogi sodbe o 4. členu kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca, da kolektivna pogodba dejavnosti pomeni vsakokratno veljavno kolektivno pogodbo dejavnosti. Ne strinja se, da upoštevanje spremenjene kolektivne pogodbe iz leta 2014 namesto tiste iz leta 2006 ne pomeni spremembe na slabše, kar je tudi v nasprotju s 46. členom kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca. Sodišče tudi ni upoštevalo delnega umika predloga, ki se je nanašal na pravilnik predlagatelja. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred spremenjeni senat. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje kršilo določbe pravdnega postopka le glede odločitve, v zvezi s katero ni upoštevalo predlagateljevega delnega umika predloga, sicer pa sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, pravilno je uporabilo materialno pravo in tudi pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje.

5. Po prvem odstavku 46. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.) lahko predlagatelj umakne predlog do konca glavne obravnave brez privolitve nasprotnega udeleženca. Predlagatelj je še pred glavno obravnavo umaknil del predloga glede zahtevka, ki se nanaša na Pravilnik nasprotnega udeleženca. Zato sodišče prve stopnje o tem delu zahtevka ne bi smelo odločati. Gre za kršitev postopka, ki vpliva na pravilnost in zakonitost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Ker je sodišče prve stopnje prekoračilo zahtevek, je pritožbeno sodišče pritožbi predlagatelja delno ugodilo in sodbo v točki I/2, I/3 in I/4 izreka, to je v delu, ki se nanaša na Pravilnik nasprotnega udeleženca, razveljavilo (357. člen ZPP).

6. Glede preostale odločitve sodišče prve stopnje ni kršilo določb postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, niti ni prišlo do kršitve ustavnih načel iz 22. člena (enako varstvo pravic) in 23. člena (pravica do sodnega varstva) Ustave RS. S tem, ko sodišče prve stopnje ni zaslišalo predlaganih prič, ni kršilo načela kontradiktornosti oziroma pravice stranke do sodelovanja v postopku v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ker se je postavilo na pravilno stališče, da je bila vsebina dogovora iz kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca jasna nedvoumna, ni bilo podlage za ugotavljanje eventualne drugačne vsebine dogovora z zaslišanjem prič v smislu drugega odstavkom 82. člena Obligacijskega zakonika (OZ, Ur. l. RS; št. 3/2001 in nasl.).

7. Prav tako sodišče prve stopnje ni kršilo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je ugotovilo vsa odločilna dejstva in sodbo tudi ustrezno obrazložilo. Ne drži, da sodba o ključnih vprašanjih nima razlogov. Nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem in pravnimi stališči sodišča prve stopnje pa ne predstavlja uveljavljanje pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ampak preostalih dveh pritožbenih razlogov, ki prav tako nista podana. Pritožbeno sodišče se strinja s dejanskimi ugotovitvami in materialnopravnim razlogovanjem sodišča prve stopnje glede odločitve v točkah I/1, I/5 in I/6 izreka sodbe.

8. Sodišče prve stopnje pravilno ni sledilo stališču predlagatelja, da je bilo s kolektivno pogodbo nasprotnega udeleženca z dne 19. 11. 2013 dogovorjeno, da se bodo pri določanju dodatnih dni letnega dopusta za delavce, ki so dopolnili 25 let in več delovne dobe, (vedno) uporabljali kriteriji za določitev dodatnih dni letnega dopusta, kot jih je določala (v času sklepanja kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca veljavna) Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije (KP/06 Ur. l. RS, št. 14/06 in nasl.), ne glede na morebitno novo oziroma spremenjeno kolektivno pogodbo dejavnosti. Nasprotni udeleženec je delavcem dopust za leto 2015 odmeril v skladu z (novo) panožno Kolektivno pogodbo dejavnosti kovinskih materialov in livarn Slovenije (KP/14, Ur. l. RS, št. 78/14), zato ima skupina delavcev, ki so dopolnili 25 in več let delovne dobe, v letu 2015 en dan letnega dopusta manj (namesto 5 dni po KP/06, 4 dni po KP/14), kar je predlagatelj opredelil kot kršitev kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca ter poleg te ugotovitve zahteval še izdajo novih obvestil o odmeri letnega dopusta v posledici odprave že izdanih obvestil o odmeri dopusta.

9. Sodišče prve stopnje se je postavilo na stališče, da je bilo s kolektivno pogodbo nasprotnega udeleženca jasno dogovorjeno, da se glede odmere dodatnih dni letnega dopusta uporabljajo kriteriji iz vsakokratne veljavne kolektivne pogodbe dejavnosti. Ker ni ugotovilo, da bi nasprotni udeleženec ta določila kršil, je zahtevek zavrnilo. Glede dodatnih dni letnega dopusta namreč kolektivna pogodba nasprotnega udeleženca v točki A drugega odstavka 39. člena določa, da delavcu pripada dodatni letni dopust glede na kriterij delovne dobe v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo, da je v 4. členu kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca posebej opredeljen pomen izrazov po tej pogodbi - kolektivna pogodba dejavnosti je vsakokratna veljavna Kolektivna pogodba za dejavnost kovinskih materialov in livarn Slovenije. V letu 2015, ko je nasprotni udeleženec delavcem izdajal obvestila o letnem dopustu in s tem tudi o dodatnih dnevih letnega dopusta iz naslova delovne dobe, je veljala KP/14. Ta delavcem za več kot 25 let delovne dobe določa 4 dodatne dni letnega dopusta, prej veljavna KP/06 pa je določala 5 dodatnih dni letnega dopusta.

10. Neutemeljeno je zavzemanje pritožbe, da bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti drugi odstavek 82. člena OZ, ki določa, da se pri razlagi spornih določil ni treba držati dobesednega pomena uporabljenih izrazov, temveč je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako, kot ustreza načelom obligacijskega prava, ki so določena v tem zakoniku. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno izhajalo iz primarnega načela prvega odstavka 82. člena OZ, po katerem se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo. Vsebina določil kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca, ki se nanašajo na dolžino letnega dopusta ob upoštevanju kriterija delovne dobe, so tako jasna, da ni potrebno uporabiti drugih metod razlage, iskati skupnega namena pogodbenih strank oziroma ugotavljati drugačnega dogovora od zapisanega. Zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo dokazne predloge predlagatelja, s katerimi je skušal dokazati, da je bil pri sklepanju kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca med strankama dosežen drugačen (ustni) sporazum oziroma, da je bila volja pogodbenih strank takšna, da se za določitev dodatnih dni letnega dopusta vedno uporablja KP/06. Nenazadnje predlagatelj ni uveljavljal, da je kolektivno pogodbo podpisal zaradi napak volje, tudi se predmetni spor ne nanaša na vprašanje veljavnosti kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca, ampak na vprašanje pravilnega izvrševanja te kolektivne pogodbe (6. člen ZDSS-1), ki je povezano z vprašanjem kršitve pravic iz kolektivne pogodbe (53. člen ZDSS-1), česar pa sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo.

11. Pritožba tudi neutemeljeno navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje v nasprotju s 46. členom kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca. Ta določa, da če se kolektivna pogodba dejavnosti oz. druge kolektivne pogodbe, ki obvezujejo delodajalca, spremenijo ali dopolnijo tako, da dajejo delavcem večji obseg pravic, kot so dogovorjene s to pogodbo, se z dnem uveljavitve sprememb in dopolnitev začnejo neposredno uporabljati določbe, ki dajejo delavcem večji obseg pravic. Tudi na takšen način predpisani posebni način upoštevanja večjega obsega pravic iz kasnejših spremenjenih ali dopolnjenih kolektivnih pogodb ne daje podlage za upoštevanje prej veljavne KP/06. Hkrati pa navedena prehodna določba kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca tudi ne pomeni ovire za uporabo KP/14. 12. Zaradi neugotovljene kršitve pri izvrševanju kolektivne pogodbe nasprotnega udeleženca, tudi ni podana podlaga za odpravo izdanih obvestil o odmeri letnega dopusta oziroma za izdajo novih obvestil o odmeri letnega dopusta (po 2. točki prvega odstavka 53. člena ter drugega odstavka 53. člena ZDSS-1).

13. Ker glede odločitve sodišča prve stopnje v točki I/1, I/5, I/6 izreka niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je v preostalem pritožbo zavrnilo in potrdilo nerazveljavljeni del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

14. Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo na predlagateljevo pritožbo sicer delno razveljavilo, kar pa ne pomeni njegovega večjega uspeha z zahtevkom, zato pritožbeno sodišče ni poseglo v odločitev o stroških prvostopenjskega postopka. Prav tako delna razveljavitev sodbe ne pomeni relevantnega uspeha s pritožbo, da bi se pritožbeni stroški predlagatelja naložili nasprotni stranki, zato jih predlagatelj krije sam (165. člen ZPP).