Jedro

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji oziroma določitvi pravne podlage za obračun in izplačilo plače tožnice v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011; ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v vezi s 4 % znižanjem osnovne plače tožnice.

Izrek

Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja: ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo pri presoji oziroma določitvi pravne podlage za obračun in izplačilo plače tožnice v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011; ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v vezi s 4 % znižanjem osnovne plače tožnice.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in toženi stranki naložilo, da tožnici za čas od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 iz naslova razlike plače plača skupno 6.261,07 EUR bruto, oziroma po obračunu davkov in prispevkov skupni neto znesek 2.877,68 EUR, s tem, da je opredelilo posamične mesečne zneske razlik, od zapadlosti katerih je tožnici dosodilo tudi zakonske zamudne obresti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo, razen da je ob potrditvi mesečno dosojenih bruto zneskov sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je ugotovitev mesečnih neto zneskov naložilo toženi stranki ob upoštevanju obračuna davka in prispevkov ob izplačilu le teh. Presodilo je, da je bil utemeljen zahtevek za plačilo razlike plače med osnovo plače po 47. plačnem razredu in plačo po 50. plačnem razredu, v katerega je bila tožnica, kot sodnica Okrožnega sodišča ..., uvrščena z odločbo predsednika sodišča z dne 29. 11. 2010. Pri tem je izhajalo iz pravnomočne odločbe predsednika sodišča z dne 14. 11. 2011, s katero je bilo v zvezi s predhodno odločbo Sodnega sveta z dne 26. 5. 2011 odločeno, da ima tožnica od 1. 12. 2010 dalje pravico do osnovne plače, ki ustreza 50. plačnemu razredu. Hkrati je presodilo, da je bila tožnica v času od 1. 1. do 31. 12. 2011 upravičena tudi do 4 % osnovne plače, za kolikor ji je bila plača znižana na podlagi 9. člena Zakona o interventnih ukrepih (v nadaljevanju ZIU, Ur. l. RS, št. 94/2010) v nasprotju z določbami Zakona o sodniški službi (v nadaljevanju ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), s tem, da predsednik sodišča na predhodno tožničino zahtevo v smislu četrtega odstavka 30.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (v nadaljevanju ZSPJS) ni odgovoril v osmih dneh, oziroma je kasneje pri takem znižanju vztrajal. 3. Tožena stranka predlaga, da se zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizija zaradi odgovora Vrhovnega sodišča na vprašanje, ali je sodišče tožnici utemeljeno prisodilo plačo zgolj na podlagi pravnomočne odločbe o določitvi plače, ne da bi upoštevalo določbo petega odstavka 3. člena ZSPJS, ki določa neposredno uporabo določb zakona, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi, če je plača funkcionarja v odločbi oziroma sklepu določena v drugačni višini, kot je določena z navedenimi akti. Navaja, da je bila tožničina plača v pravnomočni odločbi predsednika sodišča in Sodnega sveta določena v nasprotju z 9. členom ZIU, v zvezi s 17. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L, Ur. l. RS, št. 91/2009) in bi sodišče to moralo upoštevati. Kot drugo pa tožena stranka v predlogu izpostavlja vprašanje nezakonitosti določbe tretjega odstavka 9. člena ZIU glede na določbe četrtega odstavka 44. člena ZSS, da se sodniku osnovna plača med trajanjem funkcije ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon, torej ZSS, na čemer sodišče gradi svojo odločitev o ugoditvi zahtevku za plačilo 4 % osnovne plače, za kolikor je bila tožnici v spornem obdobju plača znižana na podlagi določb ZIU. Navaja, da med ZSS in ZIU ni hierarhije, z uveljavljanimi pravnimi razlagami navedenih določb pa bi moralo sodišče priti do drugačne odločitve. Utemeljuje pomen odločitve sodišča o obeh izpostavljenih pravnih vprašanjih tako za zagotovitev pravne varnosti, kot za enotno uporabo prava (glede vseh pravosodnih funkcionarjev), kot za razvoj prava skozi sodno prasko, s tem da poudarja, da sodne prakse tako glede pomena določb petega odstavka 3. člena ZSPJS, kot glede določb ZIU še ni.

4. Predlog je utemeljen.

5. Sodišče ugotavlja, da so podani razlogi za dopustitev revizije na podlagi določb 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) glede pravnih vprašanj, ki sta navedeni v izreku (1). Zato je Vrhovno sodišče v tem obsegu na podlagi 367.c člena ZPP predlogu ugodilo.

Op. št. (1): V sklepu VIII Ips 51/2012 z dne 10. 7. 2012, na katerega se sklicuje sodišče druge stopnje, se Vrhovno sodišče ni opredelilo do upoštevanja pravnomočne odločbe delodajalca o višini in izplačilu funkcionarjeve osnovne plače v razmerju do določbe petega odstavka 3. člena ZSPJS, ker pravno vprašanje o predlogu za dopustitev revizije glede tega ni bilo oblikovano.