Jedro

Vrhovno sodišče je revizijo dopustilo glede vprašanj, povzetih v izreku odločbe.

Izrek

Revizija se dopusti (1) glede vprašanja, ali so drugotoženkino lastništvo ceste, pod katero teče cev, skozi katero odteka voda na zemljišče tožnikov, ter njene pristojnosti v zvezi z varstvom zavarovanih naravnih vrednot državnega pomena in v zvezi z varovanjem pred škodljivim delovanjem voda v taki zvezi z virom škodne nevarnosti, ugotovljenim v obravnavanem primeru, da utemeljujejo njeno pasivno legitimacijo, in (2) glede vprašanja o obrazloženosti odločitve o dolžini paricijskega roka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku, po katerem je prvotoženka dolžna s celovito rešitvijo problemov odvoda meteornih in fekalnih voda sanirati zemljišče ..., in preprečiti odtekanje voda na to zemljišče in nadaljnje namakanje tega zemljišča, v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe. Zahtevek zoper prvotoženko glede načina sanacije ter celoten (po vsebini enak) zahtevek zoper drugotoženko in tretjetoženko je zavrnilo. Zavrnilo je tudi zahtevek za plačilo odškodnine.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnikov delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je v enakem obsegu, kot je bilo ugodeno zahtevku zoper prvotoženko, ugodilo tudi zahtevku zoper drugotoženko ter razveljavilo odločitev o odškodninskem zahtevku in stroških postopka. V ostalem je pritožbo tožnikov in v celoti pritožbo prvotoženke zavrnilo in v nespremenjenem in nerazveljavljenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pridržalo za končno odločbo. Po stališču pritožbenega sodišča je drugotoženka pasivno legitimirana, ker je lastnica državne ceste, pod katero teče jašek za odvod ceste v obcestni kanal, po Zakonu o ohranjanju narave je dolžna izvesti ukrepe varstva naravnih vrednot, kamor sodijo tudi Željnske jame, po Zakonu o vodah pa skrbi za varstvo ljudi, okolja, gospodarskih dejavnosti in kulturne dediščine pred škodljivim delovanjem voda. Glede na edinstvene značilnosti področja, ki ga je v obravnavani zadevi potrebno urediti, in glede na večplastnost vzrokov, ki so privedli do nastanka škode in vznemirjanja na parcelah tožnikov, je za sanacijo posledic poleg lokalne skupnosti legitimirana tudi država. Le skupno delovanje države in lokalne skupnosti bi namreč lahko privedlo do ustrezne rešitve problema, ki bo v skladu z načeli varstva zasebne lastnine in varstva okolja.

3. Druga toženka je v predlogu za dopustitev revizije navedla, da sodišče druge stopnje ni upoštevalo zahtevka tožnikov, ki se je glasil na vzpostavitev prvotnega stanja na zemljišču tožnikov tako, da bodo celovito rešeni problemi odvoda meteornih in fekalnih voda z zasutjem obcestnega kanala in preprečeno odtekanje voda in nadaljnje zamakanje zemljišča tožnikov. Iz izpovedb tožnikov in prič jasno izhaja, da tožniki vidijo vzrok nastanka vtoževane škode v gradnji naselja ... in v neurejenem odvodnjavanju in čiščenju odpadnih meteornih in komunalnih voda in so zato v tem smislu oblikovali zahtevek. Glede na 149. člen Zakona o varstvu okolja (ZVO-1), po katerem odvodnjavanje in čiščenje komunalnih in padavinskih odpadnih voda sodi med obvezne lokalne gospodarske javne službe, je edina pasivno legitimirana občina. Predlagateljica meni, da gre za pomembno pravno vprašanje razmejitve med odgovornostjo države in odgovornostjo lokalne skupnosti, upoštevajoč dejstvo, da gre v takih primerih za pogoste spore med obema možnima udeležencema v škodnih dogodkih. Nadalje izpodbija odločitev o paricijskem roku. Glede na to, da ta čas še ni niti jasno, kako naj bi se izvedla sanacija, potem pa je ukrepe treba še izvesti, je tridesetdnevni paricijski rok neprimeren. Poleg tega je odločitev o dolžini paricijskega roka neobrazložena.

4. Predlog je utemeljen.

5. Tako glede vprašanja, ali glede na vsebino postavljenega zahtevka, tj. s celovito rešitvijo problema odvoda meteornih in fekalnih voda sanirati zemljišče tožnikov in preprečiti odtekanje vode na to zemljišče, razlogi, navedeni v izpodbijani sodbi, utemeljujejo obstoj drugotoženkine pasivne legitimacije, kot glede vprašanja obrazloženosti izpodbijane sodbe glede dolžine roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, so pogoji za dopustitev revizije izpolnjeni. V tem obsegu je zato Vrhovno sodišče revizijo dopustilo (tretji odstavek 367. c člena Zakona o pravdnem postopku).