Jedro

Tožeča stranka je že v okviru dajatvenega zahtevka zatrjevala zapadlost terjatve, kar pomeni, da je bil zahtevek na ugotovitev zapadlosti te terjatve, ki ga je kasneje postavila kot samostojni podredni zahtevek, vsebovan že v prvotno postavljenem dajatvenem zahtevku. Stališče revidentke, da ugotovitveni tožbeni zahtevek temelji na drugih dejstvih (in dokazih) kot prvotno postavljeni dajatveni zahtevek, ter da je bila tožeča stranka z navajanjem teh dejstev in predlaganjem dokazov zanje prekludirana, tako ni pravilno.

Izrek

Revizija se zavrže v delu, s katerim je izpodbijan sklep o pravdnih stroških.

V ostalem delu se revizija zavrne.

Tožena stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo ugotovilo, da je terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko po notarskem zapisu zapadla v plačilo dne 1. 3. 2002. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

2. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo. Navedla je, da jo vlaga „zaradi bistvenih kršitev določb ZPP, storjenih na I. in II. stopnji, zmotne uporabe materialnega prava in kršitev ustavnih pravic tožene stranke“. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi tako, da „navedeno sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in s sodbo ugodi pritožbi tožene stranke ter razveljavi sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani in tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrne oz. kot nedopusten zavrže....., podrejeno pa navedeno sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne Višjemu sodišču v novo odločanje“.

3. Sodišče je revizijo vročilo tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija deloma ni dovoljena, deloma pa ni utemeljena.

O zavrženju revizije

5. Tožena stranka z revizijo izpodbija tudi odločbo pritožbenega sodišča o pravdnih stroških. Ta odločba je po določbi petega odstavka 128. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sklep, tudi kadar je vsebovana v sodbi. Revizija zoper sklep je dovoljena samo zoper tak sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP). Sklep o pravdnih stroških ni tak sklep. Zato je revizijsko sodišče v tem delu nedovoljeno revizijo zavrglo (377. člen v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP).

O zavrnitvi revizije Tožeča stranka je s tožbo najprej zahtevala plačilo svoje terjatve. S tožbenim zahtevkom je uveljavljala tudi plačilo zakonskih zamudnih obresti od 1. 3. 2002 dalje. To pomeni, da je že v okviru dajatvenega zahtevka zatrjevala zapadlost terjatve dne 1. 3. 2002. To obenem pomeni, da je bil zahtevek na ugotovitev zapadlosti te terjatve, ki ga je kasneje postavila kot samostojni podredni zahtevek, vsebovan že v prvotno postavljenem dajatvenem zahtevku. Tožena stranka je tako imela možnost razpravljati o zapadlosti terjatve iz glavnega tožbenega zahtevka ves čas postopka. Njeno stališče, da ugotovitveni tožbeni zahtevek temelji na drugih dejstvih (in dokazih) kot prvotno postavljeni dajatveni zahtevek, ter da je bila tožeča stranka glede na določbe 286. člena ZPP z navajanjem teh dejstev in predlaganjem dokazov zanje prekludirana, tako ni pravilno.

6. Pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni treba posebej izkazovati in utemeljiti takrat, ko je dopustnost take tožbe določena s posebnimi predpisi (drugi odstavek 181. člena ZPP). Posebna ugotovitvena tožba za dokazovanje zapadlosti terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa je bila predpisana v četrtem odstavku 20. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v besedilu, kakršno je veljalo do 4. 3. 2006, torej tudi še v trenutku vložitve tožbe v tej zadevi). Stališče tožene stranke, da bi morala tožeča stranka za ugotovitveno tožbo izkazati pravni interes, je torej zmotno.(1)

7. S tem je revizijsko sodišče odgovorilo na vse upoštevanja vredne trditve iz revizije. Ugotovilo je, da uveljavljani revizijski razlogi torej niso podani, zato je neutemeljeno revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

8. V skladu z določbo prvega odstavka 154. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP je revizijsko sodišče odločilo, da tožena stranka sama trpi svoje stroške za revizijo.

Op. št. (1): Glej tudi sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 602/2006 z dne 12. 2. 2009