Jedro

Ker toženec ni uspel dokazati, da so bili pogodbeni pogoji nepošteni ter v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, prodajna pogodba ni nična, medtem ko se z uporabo milejše sankcije, sankcije izpodbojnosti (94. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) sodišče prve stopnje ni ukvarjalo, saj je toženec v postopku ni uveljavljal.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta sami, vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo odločilo, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni od prejema te sodbe plačati tožeči stranki 810,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2021 (točka I izreka) ter ji povrniti 609,52 EUR stroškov postopka, po poteku roka za prostovoljno izpolnitev z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka II izreka).

2. Zoper to sodbo vlaga pravočasno pritožbo po svojem pooblaščencu tožena stranka (v nadaljevanju toženec) zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker sodišče v zadevi ni izvedlo ključnega dokaza s pritegnitvijo izvedenca medicinske stroke. V vlogah, že v ugovoru zoper sklep o izvršbi in kasneje, je toženec pojasnil, da je bil vabljen sicer telefonično, da se zglasi na pregled, razumel pa je, da gre za strokovni pregled. Zato se ni moč strinjati z razlogi v izpodbijani sodbi, da zapis, ki ga je tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) izročila tožencu glede njegovega pregleda, ne vsebuje značilnosti, ki jih imajo običajni medicinski izvidi. V listini je določno zapisano glede: delovanja jeter (manjša zamaščenost), respiratornega sistema (pljuča slabše kapacitete), funkcije možganskih živcev (slabša prekrvavitev), imunskega sistema (slabši), ginekologije/prostate (vnetje prostate). Ob trditvi predstavnika tožnice, da je tožencu bila opravljena preiskava z oximetrom, kar se nanaša na ugotovitev vrednosti kisika, nikakor ni mogoče sprejeti izpovedbe, ki jih je sodišče sledilo, da je pri tožencu bil opravljen pregled podoben bioresonanci. Dejstvo je, kot je sam povedal, da je bil opravljen le pregled z nataknjeno „kljukico“ na prst, kar morebiti odgovarja meritvi z oximetrom, nobena druga preiskava pa mu ni bila opravljena. Toženec je odločno trdil, da mu pritisk ni bil izmerjen, pa tudi če bi mu bil, mu s tema dvema preiskavama ne bi mogli ničesar ugotavljati v smeri preiskav, kot jih rezultirajo zdravilci, ki se ukvarjajo z bioenergijo. Vse to pa so vprašanja, na katera bi lahko podal ustrezno mnenje le izvedenec medicinske stroke. Zato je sodišče neustrezno ta dokaz zavrnilo. Sodišče nima ustreznega znanja v zvezi s tolmačenjem rezultatov v listini z dne 1. 10. 2021, ki je bila izročena tožencu s strani predstavnika tožnice. Posledično je podana bistvena kršitev določb postopka v smislu 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Poleg tega je bil neutemeljeno zavrnjen tudi dokazni predlog o opravi poizvedb ali ima tožnica pravico opravljati medicinske storitve. Iz v spis predložene dokumentacije iz spleta izhaja, da novinarji tožnici očitajo goljufijo v ravnanju proti starostnikom v RS. V tem kontekstu je toženec že v ugovoru očital tožnici, da je pogodba z njim sklenjena v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, kot sankcija za slednje pa je predpisana ničnost pogodbe, posledica drugačnega stališča v sodbi je zmotna uporaba materialnega prava. Priglaša stroške.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo v celoti prereka pritožbene trditve kot neutemeljene ter predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku. Ugotovilo je, da je bila med pravdnima strankama dne 1. 10. 2021 sklenjena prodajna pogodba, na podlagi katere je tožnica kot prodajalka izpolnila svoje obveznosti z izročitvijo prehranskih dopolnil, medtem ko toženec svoje obveznosti ni v celoti izpolnil (prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ in 9. člen OZ), ko hkrati od pogodbe ni pravočasno odstopil in ko tudi ni dokazal, da je bila pogodba sklenjena v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, da so bili pogodbeni pogoji v razmerju do toženca kot kupca nepošteni in bi bila pogodba posledično nična.

6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni storilo postopkovnih kršitev (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 458. člena ZPP), poleg tega je v celoti in popolnoma ugotovilo dejansko stanje, relevantno za ta postopek in posledično sprejelo zaključke, ki temeljijo na pravilni uporabi materialnega prava. Sodišče druge stopnje se v celoti strinja z razlogi sodišča prve stopnje nanizanih v obrazložitvi izpodbijane sodbe, ki so argumentirani in prepričljivi, zgolj zaradi pritožbenih izvajanj pa dodaja naslednje:

7. V obravnavanem primeru gre za postopek v sporu majhne vrednosti, za katerega veljajo posebne določbe 30. poglavja ZPP (424. do 458. člen), saj gre za zahtevek, denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je postopek vodilo skladno s tem posebnim poglavjem, hkrati pa je v pravnem pouku v izpodbijani sodbi pravdni stranki pravilno opozorilo na omejene pritožbene razloge določene v 458. členu ZPP, med drugim, da pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni dovoljen (prvi odstavek), razen kadar je bil zmotno ugotovljen na podlagi zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek).

8. Pritožbeni razlog, na katerega se sklicuje toženec v svoji pritožbi, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (2. točka prvega odstavka 338. člena ZPP), ob dejstvu, da je bilo v postopku pravilno uporabljeno materialno pravo (341. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 458. člena ZPP), ni dopusten.

9. V pritožbi zatrjevana absolutna bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo storilo sodišče prve stopnje, ker je tožencu z neizvedbo predlaganega dokaza odvzelo pravico do izjave, s čimer je pritožba usmerjena v izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ni utemeljena. Na tovrstno pritožbeno grajo je odgovorilo tožencu že sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi (glej točko 6 obrazložitve izpodbijane sodbe), tem razlogom pa pritrjuje tudi sodišče druge stopnje. Izvedenec naj bi ugotavljal, ali je z načinom pregleda toženca (s kljukico na prstu)1 možno izmeriti podatke, ki izhajajo iz priloge B8 oziroma ali lahko takšno preiskavo opravi le oseba z ustrezno zdravstveno izobrazbo, kar niso dejstva, ki bi bila za ta postopek pravno odločilna. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje namreč toženec kljub svojemu prepričanju, da s takšno meritvijo ni možno izmeriti podatkov v izvidu, ni zatrjeval, da tega ob pregledu ni vedel, nasprotno, v tak pregled je privolil in posledično izdelek kupil. Pregled je bil opravljen z njegovim soglasjem. Toženec je podpisal izjavo (A5), da se s preventivnim pregledom strinja, da izobraževanje ne spada pod uradno priznane oblike terapevtske pomoči ali uradno priznane izobraževalne programe, temveč predstavlja osebno mnenje predavatelja, ki deli svoje znanje in izkušnje izključno z namenom izboljšanja kvalitete življenja posameznika, medtem ko se mora posameznik za informacije povezane z zdravjem, posvetovati z osebnim zdravnikom. Sodišče druge stopnje se strinja z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da iz izjave, ki jo je lastnoročno podpisal toženec (le tega v pritožbi ne zanika) izhaja, da je vedel, da ne gre za zdravniški pregled, na kar kaže tudi njegova izpovedba „da se ni prepričal, ali kupuje zdravilo, saj je mislil, da bo to že sam ugotovil“ in ostali po sodišču prve stopnje ocenjeni dokazi (glej točko 12 obrazložitve izpodbijane sodbe). Vse navedeno daje podlago za zaključek, da ni šlo za zdravniški pregled, ki bi ga posledično morali opraviti preko za to usposobljenega osebja. Ker naj bi prav slednje ugotavljal izvedenec, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ko je njegov dokazni predlog zavrnilo. Navedena dejstva, ki naj bi jih izvedenec ugotavljal namreč niso v ničemer pravno odločilna, posledično torej ne bi mogla vplivati na odločitev sodišča prve stopnje. S tem pa se izkaže, da sodišče prve stopnje z zavrnitvijo dokaza z izvedencem ni odvzelo tožencu pravice do izjave oziroma ni storilo kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožencu kljub temu, da je bilo na njem dokazno breme, ni uspelo dokazati, da je bila pogodba sklenjena v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji in je zato nična, kakor tudi ne, da ni bil seznanjen s splošnimi pogoji kot sestavnim delom sklenjene prodajne pogodbe, ki so tožencu omogočali kasnejši odstop od prodajne pogodbe. Pravno odločilna dejstva, na podlagi katerih temelji odločitev sodišča prve stopnje so torej dejstvo sklenitve prodajne pogodbe ter nepravočasen odstop od le-te, hkrati pa, da pogodba ni bila sklenjena v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji.

11. Ker toženec ni uspel dokazati, da so bili pogodbeni pogoji nepošteni ter v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji, prodajna pogodba ni nična, medtem ko se z uporabo milejše sankcije, sankcije izpodbojnosti (94. člen Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ)2 sodišče prve stopnje ni ukvarjalo, saj je toženec v postopku ni uveljavljal.3 Le to bi lahko uveljavljal zgolj s postavitvijo nasprotnega zahtevka na izpodbojnost prodajne pogodbe. Šteti torej je, da pogodba ostaja v veljavi, toženec pa jo je dolžan izpolniti.

12. V pritožbi izpostavljen članek na spletu ne more izkazovati, da je bila konkretna, v tej pravdni obravnavana pogodba sklenjena v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji (glej še 10. točko obrazložitve izpodbijane sodbe).

13. Pritožbeno sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene trditve, ki so odločilnega pomena in se nanašajo na zatrjevano absolutno bistveno kršitev (prvi odstavek 360. člena ZPP), odgovarjanje na vsa ostala pritožbena izvajanja pa je odpadlo, saj z njimi toženec izpodbija dokazno oceno sodišča prve stopnje, posledično pa uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v postopku obravnavanja spora majhne vrednosti ni dovoljen.

14. Upoštevaje navedeno pritožba ni utemeljena, sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP v zvezi s petim odstavkom 458. člena ZPP.

15. Toženec je s svojo pritožbo v celoti propadel, zato je dolžan sam kriti vse nastale mu stroške pritožbenega postopka (analogna uporaba prvega odstavka 154. člena ZPP), enako je dolžna kriti stroške odgovora na pritožbo tudi tožnica, saj z njim ni pripomogla k razjasnitvi zadeve na drugi stopnji (155. člen ZPP). Odločitev temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP.

1 Tožencu je bila na kazalec leve roke nameščena ščipalka (kljukica), povezana z računalnikom, ki je pokazal podatke (glej tudi točko 9 obrazložitve izpodbijane sodbe). 2 Pogodba je izpodbojna, če jo je sklenila stranka, ki je poslovno omejeno sposobna, če so bile pri njeni sklenitvi napake glede volje strank, kot tudi če je v tem zakonu ali v drugem zakonu tako določeno. 3 Ničnostni zahtevek se lahko uveljavlja z ugovorom v pravdi, medtem ko je zahtevek za uveljavljanje izpodbojnosti pogodbe oblikovalne narave in ga je moč uveljavljati le z nasprotno tožbo v pravdi, ne pa z ugovorom.