Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Predmet ponovljenega postopka je zahtevek za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj.

2. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je izročilna pogodba na podlagi notarskega zapisa SV 518/2012 z dne 7. 8. 2012 ter vknjižbeno dovolilo za delež do celote na nepremičninah s parc. št.: 0000 491, 0000 926/20, 0000- 2015/8, 0000-926/63 in parc. št. 0000 1220/1, sklenjena s prvim tožencem, brez pravnega učinka proti tožnici za terjatev tožnice do drugega toženca v skupni višini 40.245.508,59 EUR z zakonskimi zamudnimi obresti od 7.8.2015 dalje (I. točka izreka). Prvemu tožencu je naložilo, da je dolžan za izterjavo izterljive terjatve tožnice do drugega toženca dovoliti izvršbo na nepremičninah 0000 *491, 0000 926/20, 0000-2015/8, 0000-926/63 in parc. št. 0000 1220/1 (II. točka izreka).

3. Pritožbeno sodišče je pritožbo prvega toženca zavrnilo. Tožničina aktivna legitimacija je podana, saj je banka A., d. d., nanjo veljavno prenesla terjatev. Tak zaključek sledi iz vsebine Pogodbe z dne 25. 4. 2014, s katero sta pogodbeni stranki potrdili odstop terjatve. V prid temu govori tudi dejstvo, da je bila tožnici terjatev priznana tudi v stečajnem postopku, ki se je vodil zoper stečajnega dolžnika B., d. o. o. S sklicevanjem na obvestilo z dne 20. 12. 2013, ki je naslovljeno na glavnega dolžnika, sestavljeno samo s strani ene pogodbenice, in to pred sklenitvijo pogodbe z dne 25. 4. 2014, tožena stranka teh zaključkov ne uspe ovreči. 4. Zoper to sodbo prvi toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj: - Ali predstavlja neupoštevanje napotkov Višjega sodišča in neobrazloženost odločbe tako Okrožnega kot Višjega sodišča v tej smeri, torej zakaj Okrožno sodišče ni upoštevalo napotkov Višjega, kršitev pravice do obrazložene sodne odločbe, poštenega sojenja in enakega varstva pravic, ki izhaja iz 22. člena Ustave RS in kršitev 362. člena ZPP? - Ali je sodišče s tem, ko ni ugotavljalo vsebine dogovora in se v odločbi oprlo zgolj na navedbe tožeče stranke, brez ustrezne dokazne podlage, čeprav je bilo na to nepravilnost opozorjeno s strani Višjega sodišča, kršilo razpravno načelo in določbe 7. in 212. do 215. člena ZPP o trditvenem in dokaznem bremenu strank? - Ali sta napadeni sodbi Okrožnega sodišča v Novi Gorici in Višjega sodišča v Kopru neobrazloženi do te mere, da vzbujata dvom v nepristranskost ter pomisleke o sodniški samovolji in arbitrarnosti, kar vse predstavlja kršitev pravic iz 22. člena Ustave RS? - Ali lahko sodišče po tem, ko je bila pravnomočno dovoljena obnova postopka na podlagi 10. člena ZPP, kjer je ugotovljeno, da bi lahko bila na podlagi pridobljenega dokaza izdana ugodnejša odločba, v končni odločbi v obnovljenem postopku ugotovi nasprotno, da torej dokaz nima takšne narave?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.