Jedro

Tožnica ni navedla, v čem naj bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Zgolj nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem in ugotovitvami invalidske komisije glede njenega zdravstvenega stanja pomeni poskus uveljavljanja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 6005710 z dne 22. 7. 2005 in z dne 18. 4. 2006, s katerima je bilo ugotovljeno, da je pri tožnici še vedno podana III. kategorija invalidnosti in da zdravljenje dodatnih težav, ki jih je tožnica navajala, v času izdaje navedenih odločb še ni bilo zaključeno. Hkrati je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek za priznanje pravic na podlagi I. kategorije invalidnosti. Takšno odločitev je sodišče sprejelo tudi na podlagi med sodnim postopkom pridobljenega izvedeniškega mnenja, ki ga je v imenu Komisije za fakultetna izvedeniška mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani podal izvedenec prof. dr. B..

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Ugotovilo je, da Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1) v svojem 60. členu tudi ob novi definiciji invalidnosti izhaja iz sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. Glede na to, da tudi po ugotovitvah izvedenca zdravljenje dodatnih zdravstvenih težav, na katere se sklicuje tožnica, v času izdaje spornih odločb tožene stranke še ni bilo zaključeno, se je strinjalo z odločitvami tožene stranke, da pri tožnici invalidnost prve kategorije ni bila podana.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo in se v njej sklicuje na revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zaradi poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, ki v s strani sodišča pribavljenem izvedeniškem mnenju ni bilo ustrezno izraženo, vztraja, da je pri njej podana če ne že I. pa vsaj II. kategorija invalidnosti.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99-45/2008) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Tožnica bistvenih kršitev določb pravdnega postopka v reviziji ni uveljavljala. Zato iz vidika tega revizijskega razloga sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

7. Tožnica ni navedla, v čem naj bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Zgolj nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem in ugotovitvami invalidske komisije glede njenega zdravstvenega stanja v času izdaje spornih odločb tožene stranke pomeni poskus uveljavljanja zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog.

8. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožnica v reviziji ni navedla in po vsebini utemeljila nobenega revizijskega razloga iz 370. člena ZPP. Zato je na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.