Jedro

Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da predstavlja nepremičnina z ID znakom ... (trosobno stanovanje s kletjo v C.) skupno premoženje pravdnih strank ter da na skupnem premoženju, ki poleg navedene nepremičnine vključuje še nepremičnino z ID znakom ... (parc. št. 363/3 k. o. ...), tožničin solastniški delež znaša 51/100, toženčev pa 49/100. Ugotovilo je, da sta pravdni stranki leta 1991 pred sodnikom sklenili dogovor, ki predstavlja tožničino soglasje po 117. členu Stanovanjskega zakonika (v nadaljevanju SZ). Za nakup stanovanja je tožencu njegova mati izročila 1.000,00 DEM, vendar ni dokazal, da je bilo darilo namenjeno samo njemu. V zvezi z deleži na skupnem premoženju je ugotovilo, da sta bila oba zaposlena, da sta najemala kredite, kredit za nakup stanovanja pa le toženec. Gradila sta s pomočjo prijateljev in sorodnikov. V skupno premoženje je tožnica vložila še (nezazidano stavbno) zemljišče (vredno 25.375 evrov), toženec pa znesek 13.000 ATS (2.425,30 evrov). Sodišče je pri izračunu deleža na skupnem premoženju uporabilo matematično metodo. Od vrednosti skupnega premoženja je odštelo vrednost posebnega premoženja in tako dobilo „čisto“ skupno premoženje (170.681,64 evrov). Ob tem, da je imel toženec v času gradnje stanovanjske hiše za tretjino višje dohodke od tožnice in da je tožnica s pletenjem in šivanjem dodatno prispevala 2 %, je ugotovilo, da je tožnica k skupnem premoženju prispevala 45 %, toženec pa 55 %. Takemu deležu pravdnih strank k nastanku „čistega“ skupnega premoženja je prištelo še vložek posebnega premoženja in izračunalo, da je na celotnem premoženju, opredeljenem v izreku, tožničin delež 51/100, toženčev pa 49/100. 2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi obeh strank in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Glede dogovora, sklenjenega pred sodnikom, pritrjuje sodišču, da gre (upoštevaje naziv in vsebino listine) za izjavo iz 117. člena SZ, čeprav bi zanjo zadostovala pismenost. Upoštevati je treba sodno prakso, da imetništvo in ugodnosti pred nakupom nimajo vpliva na režim skupnega premoženja ter da privolitev imetnika stanovanjske pravice k temu, da stanovanje odkupi najožji družinski član, ne pomeni odstopa premoženjske pravice. Ugotavlja, da ni šlo ne za naklonitev ne za kakšen posel civilnega prava, bistven je le čas pridobitve in vir sredstev. Kot prepričljivo ocenjuje dokazno oceno, da je bil denar, ki ga je tožencu dajala njegova mati, namenjen družini in ne izključno tožencu. Glede na tako dokazno oceno, ki temelji predvsem na izpovedi priče, ki naj bi dajala denar, so neutemeljeni tudi ostali očitki, vključno z dokaznim predlogom za vpogled v zapuščinski spis, oporoko in sklep o dedovanju. Pritrjuje pritožbi, da so razlogi sodišča prve stopnje o matematičnem pristopu pravno zmotni, vendar pa je sodišče opravilo celovito presojo prispevka pravdnih strank, saj je ugotovilo: da so bili toženčevi dohodki skoraj za tretjino višji; da je bil njun prispevek h gradnji enak; da je tožnica prispevala določena sredstva oziroma zmanjševala stroške pri oblačilih s svojim šivanjem in pletenjem ter da je bila pretežna skrb za gospodinjstvo na tožnici. Glede na navedeno je sodišče upravičeno upoštevalo, da je bil toženčev prispevek nekoliko višji (55 %). V nadaljevanju pa je pravilno po matematičnem principu upoštevalo vrednost celotnega skupnega premoženja, ugotovilo vrednost posebnega premoženja ter ugotovilo razmerje 51 : 49. 3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem navaja, da izpodbijana sodba odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču očita, da se ni opredelilo do vseh pritožbenih navedb, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka in odstopilo od sodne prakse (sklep Vrhovnega sodišča III Ips 135/2009). Meni, da je dogovor, sklenjen pred sodnikom, zmotno štelo za izjavo v smislu 117. člena SZ, moralo pa bi ga kot pravni posel med zakoncema v smislu 62. člena ZZZDR. Poudarja razliko med navedenima določbama SZ in ZZZDR ter se sklicuje na sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 777/94. Trdi, da je sklenjen dogovor javna listina ter opozarja na s tem povezana dokazna pravila in standarde ter sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 241/2007. Razlaga dogovora in presoja njegovega učinka je pravno vprašanje, v zvezi s čemer navaja sklep Vrhovnega sodišča II Ips 186/2009. Če so določila pogodbe jasna, pa njihovega namena ni treba iskati (sodba Vrhovnega sodišča II Ips 179/2003). Meni, da je odločitev o deležu na skupnem premoženju protislovna, saj sodišče matematičen izračun tožničinega prispevka zaradi pletenja najprej ocenilo kot pravno zmoten, nato pa ga je upoštevalo. Glede svojega prispevka pri skrbi za družino gre za protispisnost, saj ga drugače kot sodba sodišča prve stopnje izpodbijana sodba izpusti. Nasprotuje matematičnemu pristopu k obračunavanju tožničinega prispevka k skupnem premoženju in meni, da sodišče ni ustrezno ocenilo njegovega prispevka v obliki skrbi za gospodinjstvo ter nastanek in povečanje skupnega premoženja. Meni, da je sodišče ravnalo v nasprotju z uveljavljeno razlago o neprimernosti matematičnega izračunavanja posameznih oblik prispevkov. Sklicuje se na sodbi Vrhovnega sodišča II Ips 424/93 in II Ips 267/2002. Z nepravilno zavrnitvijo dokaznega predloga z vpogledom v sklep o dedovanju po toženčevi materi je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).