Jedro

Tožnik je z odstranitvijo dela stare mednadstropne konstrukcije in z gradnjo nove AB plošče kot novega nosilnega elementa nadzidave posegel v dotedanjo konstrukcijo in jo tudi nadomestil z novo. Za presojo, da to ne pomeni investicijskih vzdrževalnih del, okoliščina, da je bila obstoječa medetažna konstrukcija nadomeščena s konstrukcijo istih gabaritov, ni pomembna.

Inšpekcijsko nadzorstvo opravlja gradbeni inšpektor, ki mora imeti po 144. členu ZGO-1 univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture, zahtevane delovne izkušnje in opravljen strokovni izpit za inšpektorja. To pomeni, da inšpekcijske postopke s področja nedovoljenih gradenj vodi oseba, ki razpolaga s strokovnim znanjem s področja graditve objektov, zato do postavitve izvedenca v teh postopkih praviloma sploh ne more priti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku izrekla inšpekcijske ukrepe zaradi nelegalne gradnje. Naložila mu je, da takoj po vročitvi odločbe ustavi rekonstrukcijo gospodarskega objekta na zemljišču parc. št. 448/9 in 449/18 k.o. …(1. točka izreka) in da v 90 dneh odstrani rekonstruirani del objekta, to je nadzidavo nad obstoječim pritličjem z AB ploščo in dvojne betonske enoramne stopnice na severnem in južnem delu objekta s stopniščnima podestoma ter vzpostavi prejšnje stanje (2. točka). Če navedenega ne bo odstranil, se bo začel postopek izvršbe nedenarne obveznosti, ki se bo opravil po drugih osebah (3. točka). Za objekt so bile izrečene še prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1; 4. točka), navedeno, da pritožba ne zadrži izvršitve odločbe (5. točka) ter da stroškov postopka ni bilo (6. točka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je tožnik obstoječo mednadstropno konstrukcijo odstranil v delu, kjer je bil do tedaj lesen strop, betonski del stropa nad pritličjem pa je ostal. Nato je bila na celotnem tlorisu zabetonirana AB plošča, nad njo pa pozidani nosilni zidovi. Ker si tožnik za navedeno in za izvedene dostopne stopnice, ki vodijo iz nivoja terena v mansardo, ni pridobil gradbenega dovoljenja, je dana podlaga za izrek inšpekcijskih ukrepov iz 152. člena ZGO-1. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil, med drugim tudi njegove trditve, da je šlo v obravnavanem primeru za vzdrževanje objekta iz 21. člena Uredbe o vrstah objektov glede na zahtevnost (v nadaljevanju Uredba) in da z navedenimi deli ni posegel v konstrukcijo objekta.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da obnova strehe predstavlja investicijska vzdrževalna dela, za katera gradbeno dovoljenje ni potrebno. Nadalje meni, da bi moral upravni organ glede vsebine gradbenih posegov v konkretnem primeru presoditi, v kolikšnem obsegu ti predstavljajo enostavne objekte. Zatrjuje, da sporne enoramne stopnice predstavljajo enostavni objekt za lastne potrebe, za katere po Uredbi gradbeno dovoljenje ni potrebno. Nadalje meni, da naložena odstranitev mednadstropne konstrukcije nad pritličjem ni v skladu z načelom sorazmernosti, saj ni upoštevano, da navedena konstrukcija, ki je bila zamenjana s sanacijo, po velikosti ne odstopa od prejšnje. Po njegovem nadomestitev obstoječe medetažne konstrukcije z drugo v istih gabaritih ne more predstavljati gradbenega posega, za katerega je treba pridobiti gradbeno dovoljenje. Poleg tega ni upoštevano, da je del obstajal že pred posegom, zato je neutemeljena zahteva po odstranitvi celotne medetažne konstrukcije. Zaradi ugotovitve, v kolikšnem obsegu gre dejansko za posege, za katere je treba imeti gradbeno dovoljenje, predlaga postavitev sodnega izvedenca gradbene stroke. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi, podrejeno, naj jo odpravi in zadevo vrne v ponovni postopek. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka.

Toženka na tožbo ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Nelegalna gradnja pomeni, da se gradnja oz. dela, za katera je predpisano gradbeno dovoljenje, izvajajo oz. so izvedena brez veljavnega gradbenega dovoljenja (12.1. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1). Po prvem odstavku 3. člena se gradnja novega objekta, njegova rekonstrukcija in odstranitev lahko začne le na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja. V primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna (152. člen ZGO-1).

Ker v zadevi ni sporno, da tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja za nadzidavo nad obstoječim pritličjem z AB ploščo in za dvojne betonske enoramne stopnice na severnem in južnem delu objekta, se sodišče v celoti strinja z razlogi upravnih aktov obeh stopenj, s katerimi je pojasnjeno, da gre v obravnavanem primeru za nelegalno gradnjo, zaradi katere je treba izreči inšpekcijske ukrepe v skladu z ZGO-1. Sodišče se na te razloge sklicuje in jih ne ponavlja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

Na drugačno odločitev ne morejo vplivati niti trditve o tem, da je šlo za obnovo strehe oz. za izvedbo investicijskih vzdrževalnih del. Z njimi se namreč ne sme poseči v konstrukcijo objekta (10.2. točka prvega odstavka 2. člena ZGO-1), medtem ko je bilo v obravnavani zadevi ugotovljeno prav to, in sicer da je tožnik odstranil del mednadstropne konstrukcije (leseni del) in na celotnem tlorisu zabetoniral AB ploščo. Navedenega tožnik ne izpodbija, kar pomeni, da je z odstranitvijo dela stare mednadstropne konstrukcije in z gradnjo nove AB plošče kot novega nosilnega elementa nadzidave posegel v dotedanjo konstrukcijo in jo tudi nadomestil z novo. Za presojo, da to ne pomeni investicijskih vzdrževalnih del, okoliščina, da je bila obstoječa medetažna konstrukcija nadomeščena s konstrukcijo istih gabaritov, ni pomembna.

Glede na navedeno mora tožnik odstraniti vse, kar je zgradil brez gradbenega dovoljenja, to je celotno novozgrajeno AB ploščo s preostalo nadzidavo, s čimer bo vzpostavljeno prejšnje stanje, to je stanje pred gradnjo brez gradbenega dovoljenja. V tem pogledu je neutemeljeno stališče, da je bilo prvotno stanje vzpostavljeno že s tem, ko je bila zgrajena nova medetažna konstrukcija v istih gabaritih kot prejšnja.

Tožnik neutemeljeno zatrjuje tudi dovoljenost gradnje stopnic brez gradbenega dovoljenja. Res je v skladu s prvim odstavkom 3.a člena ZGO-1 gradnja brez gradbenega dovoljenja dopustna za gradnjo enostavnih objektov. Na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 8. člena ZGO-1 je vlada z Uredbo podrobneje določila vrste zahtevnih, manj zahtevnih, nezahtevnih in enostavnih objektov ter dela, ki se štejejo za vzdrževanje objekta. Po 12. členu Uredbe se objekt šteje za enostavni objekt, za katerega ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, če so skupaj izpolnjeni v nadaljevanju našteti pogoji, med drugim, da je v tej uredbi izrecno določen kot enostavni objekt. Uredba našteva enostavne objekte v členih 13 do 20, vendar med njimi ni stopnic. To pa pomeni, da v obravnavani zadevi že iz tega razloga ni izpolnjen pogoj za gradnjo brez gradbenega dovoljenja.

V zvezi s predlogom za postavitev sodnega izvedenca sodišče še pojasnjuje, da je odgovor na vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za gradnjo, za katero mora investitor imeti gradbeno dovoljenje, stvar uporabe materialnega prava glede na ugotovljeno dejansko stanje o značilnostih gradnje. Presoja o tem, ali gre za gradnjo iz 3. člena ZGO-1, je zato v pristojnosti upravnega organa. Kar zadeva ugotavljanje dejstev, pa je treba upoštevati, da inšpekcijsko nadzorstvo opravlja gradbeni inšpektor, ki mora imeti po 144. členu ZGO-1 univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture (1. točka), zahtevane delovne izkušnje (2. točka) in opravljen strokovni izpit za inšpektorja (3. točka). To pomeni, da inšpekcijske postopke s področja nedovoljenih gradenj vodi oseba, ki razpolaga s strokovnim znanjem s področja graditve objektov, zato do postavitve izvedenca v teh postopkih praviloma sploh ne more priti. Po prvem odstavku 189. člena ZUP se opravi dokaz z izvedencem namreč le tedaj, če je za ugotovitev ali presojo kakšnega dejstva, ki je pomembno za rešitev zadeve, potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba, ki vodi postopek, ne razpolaga.

Ker ostale tožbene navedbe za odločitev niso pomembne, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

Izrek o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.