Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

V inšpekcijski odločbi, s katero je naložena odstranitev nelegalno zgrajenih objektov, pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Na revidentovo splošno vprašanje, „katera dejstva je potrebno vedno nesporno ugotoviti, da gradbeni inšpektor lahko ugotovi, katero sredstvo odrediti, ali vzpostavitev v prejšnje stanje ali drugo obliko sanacije“, daje odgovor že zakonsko besedilo 8. člena ZUP in 152. člena ZGO-1, zato to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu revident samo s svojimi navedbami niti s stopnjo verjetnosti ni izkazal niti dejstev, ki jih zatrjuje (v zvezi s statično stabilnostjo objekta in centralnim ogrevanjem), niti posledic, ki jih navaja, zato zelo hudih posledic zanj v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na vse tri točke drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Kranj, št. 06122-2198/2011/6 z dne 26. 8. 2011. Z navedeno odločbo je prvostopenjski inšpekcijski organ revidentu kot inšpekcijskemu zavezancu na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) odredil ustavitev rekonstrukcije gospodarskega objekta in odstranitev nadzidave nad obstoječim pritličjem z AB (armirano betonsko) ploščo ter dvojne betonske enoramne stopnice na S in J delu objekta s stopniščnima podestoma, vse tam navedenih dimenzij na tam navedenih zemljiščih, in vzpostavitev v prejšnje stanje ter izrekel prepovedi iz 158. člena ZGO-1. Pritožbeni organ je z odločbo, št. 0612-441/2011-3 z dne 14. 5. 2012, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt zavrnil. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. Revident dovoljenost revizije po tej določbi ZUS-1 utemeljuje z navedbo, da odstranitev AB plošče, ki zagotavlja statično stabilnost poslopja, pomeni tudi rušitev celotnega poslopja. Vrednost tega pa znaša 22.608,00 EUR.

7. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe o izrečenem inšpekcijskem ukrepu, s katerim je revidentu naložena odstranitev nelegalne gradnje (nadzidave, armirano betonske plošče in stopnic). V tej inšpekcijski odločbi pa pravica ali obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije po navedeni določbi ZUS-1 ni izpolnjen (enako odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 85/2009, X Ips 185/2010, X Ips 508/2010, X Ips 137/2011, X Ips 389/2011, X Ips 311/2012, X Ips 364/2012 in druge).

8. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

10. Dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 revident utemeljuje s pomembnim pravnim vprašanjem in neenotno sodno prakso sodišča prve stopnje. Navaja, da naj bi se v zadevi zastavljalo vprašanje: „katera dejstva je potrebno vedno nesporno ugotoviti, da gradbeni inšpektor lahko ugotovi, katero sredstvo odrediti, ali vzpostavitev v prejšnje stanje ali drugo obliko sanacije“. Meni, da bi inšpektor v tej zadevi lahko odredil le odstranitev nadzidave, ne pa tudi AB plošče, ki je gospodarsko poslopje statično stabilizirala in zagotovila njegovo varnost za življenje ljudi in premoženja. V zvezi s tem se sklicuje na odločbi sodišča prve stopnje I U 1352/2011 in I U 672/2011, ki jih ne predloži. 11. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazal. 12. Vprašanje, ki ga navaja, je namreč splošno in zahteva le splošen odgovor. Ta izhaja iz 8. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) in 152. člena ZGO-1. To splošno vprašanje v teoriji in praksi tudi ne sproža dvomov ali dilem, zato za dovoljenost revizije ne zadošča. ZGO-1 v 152. členu jasno določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Iz te zakonske določbe tako izhaja, da gradbeni inšpektor vedno odredi odstranitev nelegalne gradnje. Ali pa bo hkrati odredil tudi vzpostavitev v prejšnje stanje oziroma drugo sanacijo, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna, pa je odvisno od dejanskih okoliščin posameznega primera. Pri ugotavljanju le teh pa je gradbeni inšpektor vezan na načelo materialne resnice, kot ga določa 8. člen ZUP. Ker je odgovor na vprašanje podan že v 8. členu ZUP, nadaljnja razlaga ni potrebna. Ne gre torej za odgovor, ki bi pripomogel k razvoju prava, pravni varnosti ali enotnosti prava, zato tako vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 (enako odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 387/2010, X Ips 279/2010, X Ips 201/2011, X Ips 447/2011, X Ips 294/2012, X Ips 452/2012).

13. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revident tudi ni izkazal zatrjevane neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje. Ni namreč natančno navedel pravnega vprašanja, glede katerega naj bi obstajala neenotna sodna praksa sodišča prve stopnje in tudi ni predložil odločb sodišča prve stopnje, na katere se sklicuje (enako odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 269/2009, X Ips 284/2010, X Ips 442/2010, X Ips 178/2012, X Ips 181/2012). Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

14. Revident tudi ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo prav tako uveljavlja. Po navedeni določbi ZUS-1 je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012), mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

15. Revident je navedel, da naj bi odstranitev AB plošče povzročila statično ogroženost celotnega gospodarskega poslopja in rušitev zidov, zato bo moral porušiti celotno poslopje. Odstranitev celotnega poslopja pa bi imela zelo hude posledice, saj se v njem nahaja centralno ogrevanje in rezervoar kurilnega olja, s katerim se zagotavlja ogrevanje sosednje stavbe. S tem bi bilo onemogočeno bivanje stanovalcev v sosednji stavbi, ki bi ostali brez ogrevanja in tople sanitarne vode. Ureditev centralnega ogrevanja pa je možna le v prostorih spornega gospodarskega poslopja. Poleg tega bi izvršitev izrečenega ukrepa pomenila tudi rušitev tistega dela gospodarskega poslopja, ki je legalno zgrajen. V dokaz svojih navedb predlaga postavitev sodnega izvedenca gradbene stroke.

16. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu pa revident samo s temi navedbami niti s stopnjo verjetnosti ni izkazal niti dejstev, ki jih zatrjuje (v zvezi s statično stabilnostjo objekta in centralnim ogrevanjem), niti posledic, ki jih navaja. Zato verjetnega nastanka zelo hudih posledic zanj v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 17. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

18. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).