Jedro

Potrdilo izvajalca poštnih storitev o priporočeni oddaji poštne pošiljke, ki ima značaj javne listine, dokazuje, da je pošiljatelj na dan, naveden na potrdilu, oddal priporočeno na pošto na naslovnika naslovljeno pošiljko.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pritožbo tožeče stranke z dne 30.8.2013 zoper sodbo izdano v tej zadevi dne 15.5.2013, zavrglo (kot prepozno).

2. Zoper sklep je tožeča stranka vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, ki naj pritožbo tožeče stranke zoper sodbo obravnava kot pravočasno. Izpostavlja, da je Pošta Slovenija tista, ki opravlja sprejem, usmerjanje, prevoz in dostavo poštnih pošiljk in je vse od trenutka, ko pošiljka zapusti sfero pošiljatelja in prek točke dostopa vstopi v poštno mrežo, v sferi izvajalca poštnih storitev in ne pošiljatelja, v konkretni zadevi tožeče stranke. Stranka torej zaključi oddajo priporočene poštne pošiljke, ko jo izroči poštnemu uslužbencu na okencu enote pošte, skupaj z navodilom glede načina oddaje takšne izročene poštne pošiljke. Drugačen zaključek predstavlja napačno uporabo določil Zakona o poštnih storitvah (ZPSto-2). Pritožba je bila torej zadnji dan pritožbenega roka (30.8.2013) oddana pravočasno, saj je bila oddana priporočeno, kar je potrdila tudi Pošta Slovenija v dopisu z dne 21.2.2014. Kaj vse se je s pošiljko dogajalo po tem, ko je pošiljka prešla v poštno omrežje, pa ni bilo več v sferi tožeče stranke. Navedenih dejstev ob izdaji izpodbijanega sklepa sodišče prve stopnje, kljub napotilu pritožbenega sodišča, ni ugotavljalo, zaradi česar je nepopolno oziroma zmotno ugotovilo dejansko stanje, sodba pa je obremenjena tudi z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Nato pritožba navaja razloge, zakaj je po njenem mnenju odločitev o zavrnitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje pravno napačna.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka je dne 15.7.2013 prejela sodbo, s katero je bil tožbeni zahtevek zavrnjen. Zadnji dan pritožbenega roka je bil 30.8.2013 (upoštevaje sodne počitnice). Iz trditev tožeče stranke in podatkov v spisu izhaja, da je tega dne tožeča stranka napisala pritožbo in jo odnesla na pošto X in uslužbencu naročila, naj pošiljko odda kot priporočeno. Ta tega ni storil, temveč je pritožbo poslal z navadno pošto, tako, da je na sodišče prve stopnje prispela dne 2.9.2013. Tudi iz popisa oddanih pošiljk izhaja, da je bila pritožba oddana kot navadna pošiljka. Tožeča stranka je glede na takšno (svoje) postopanje vložila tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 19.5.2014 zavrnilo, pritožbeno sodišče pa je s sklepom z dne 5.11.2014 pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo. Odločitev je torej pravnomočna in je nanje pritožbeno sodišče vezano tudi pri odločitvi v zvezi z izpodbijanim sklepom. Pritožbene navedbe, ki grajajo odločitvi obeh sodišč, so zato pravno nepomembne in pritožbeno sodišče na njih ne odgovarja.

5. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da sporna poštna pošiljka ni bila oddana priporočeno, uslužbenka odvetniške pisarne, ki zastopa tožečo stranko, je le naročila poštnemu uslužbencu, naj jo on opremi kot priporočeno pošiljko in jo kot tako tudi odpošlje (ta pa tega ni storil), takšnega naročila pa ni mogoče šteti kot oddajo priporočene pošiljke. Glede na nespornost dejanskega stanja v tej zadevi, ki bi ga predlagane priče le potrdile, zaslišanje prič ni bilo potrebno. Odločitev Višjega delovnega in socialnega sodišča v zadevi Pdp 753/2012 ni primerljiva s konkretno. V zadevi Pdp 753/2012 je bila pritožba vložena priporočeno in je to izhajalo tudi iz popisa oddanih priporočenih pošiljk. Kot rečeno pa je bila v konkretni zadevi pritožba oddana kot navadna pošiljka, kar izhaja tudi iz popisa oddanih pošiljk.

6. Odločitev sodišča prve stopnje tudi ni v nasprotju z zakonodajo, ki ureja to področje. Delavka odvetniške pisarne tožeče stranke je pošiljko na pošti oddala kot navadno pošiljko. Priporočena pošiljka pa je pošiljka, ki se jo evidentira pri oddaji (in vročitvi) – 1. točka 19. člena Pravilnika o splošnih pogojih za opravljanje poštnih storitev (Ur. l. RS, št. 32/2000, v nadaljevanju Pravilnik). Knjiženo pošiljko odda pošiljatelj na pošti z obrazcem Potrdilo o oddaji pošiljke (4. točka 44. člena v zvezi s 4. točko 6. člena Pravilnika), zanjo pa se mu izda potrdilo o oddaji (5. točka 6. člena Pravilnika). Nič od tega tožeča stranka ni izkazala – pošiljka ob sprejemu ni bila evidentirana, tožeča stranka ni izkazala, da jo je oddala z ustreznim obrazcem, niti ni izkazala potrdila o oddaji. Sodna praksa pa je že večkrat zavzela stališče, da pošiljatelj prav s potrdilom o priporočeni oddaji poštne pošiljke dokazuje, da je na dan naveden na potrdilu na pošto oddal priporočeno pošiljko, pri čemer ima takšno potrdilo značaj javne listine(1).

7. Dejansko stanje je tako sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo, zagrešilo pa tudi ni očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka – sklep ima vse razloge o odločilnih dejstvih in ga je zato mogoče preizkusiti.

8. Odločitev sodišča prve stopnje, da se pritožba tožeče stranke zoper sodbo, ki jo je Okrožno sodišče v Ljubljani prejelo 2.9.2013, kot prepozna zavrže, je zato pravilna in zakonita (prvi in drugi odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP).

9. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): VS RS I U p 426/2012, VSM I Ip 637/2013, VSL I Cpg 947/2011.