Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Pravdni stranki sta razvezana zakonca. V času trajanja zakonske zveze je bila na nepremičnini, ki je posebno premoženje toženke, zgrajena družinska hiša. Zgrajena je bila v času trajanja Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). V tej pravdi gre v bistvenem za spor o tem, ali predstavlja ta nepremičnina skupno premoženje pravdnih strank in kolikšni so deleži na tem premoženju.
2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sporna nepremičnina (k.o. ..., parc. št. 11/15-ID ...) spada v skupno premoženje pravdnih strank. Nadalje je ugotovilo, da znaša delež tožnika na skupnem premoženju 10 %, delež toženke pa 90 %.
3. Pritožbeno sodišče je odločalo o pritožbi tožnika in ji delno ugodilo. Sodbo sodišča prve stopnje je glede deležev na skupnem premoženju spremenilo tako, da je tožniku priznalo 20 %, toženki pa 80 % delež.
4. Zoper pravnomočno sodbo vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije ter sodišču predlaga, naj revizijo dopusti glede naslednjih vprašanj: „(1) Ali je sodišče nepravilno uporabilo 74. člen Družinskega zakonika in zagrešilo bistveno kršitev določb postopka (8. člen ZPP), ko je določilo višino deleža na skupnem premoženju za tožnika 20 %, za toženko pa 80 %?
(2) Ali je sodišče kršilo določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku, ko ni ugotavljalo razmerja med vrednostjo celotne nepremičnine, vrednostjo vložkov v le-to iz posebnega premoženja pravdnih strank in povečanja vrednosti nepremičnine iz naslova skupnega premoženja pravdnih strank (vlaganja prihodkov od dela in fizično delo)?
(3) Ali je sodišče kršilo določbo 8. člena Zakona o pravdnem postopku, ko ni ugotavljalo razmerja med višino prihodkov tožnika in toženke in kakšen delež svojega prihodka naj bi tožnik porabil za lastne potrebe?“
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). V konkretni zadevi zastavljena vprašanja glede na predloženi sodbi ter glede na tožnikovo predstavitev problema in trditvene podlage, ki sta jo imeli na razpolago nižji sodišči, v povezavi s tako ponujenimi vprašanji, tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije tako niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).