Jedro

Tožnik ni dokazal nastanka škode zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je bila sicer nezakonita. Kot dejstvo in dokaz za priznanje odškodnine je ponudil samo „pavšalne navedbe o težji zaposljivosti“, ki pa so bile že same v nasprotju z dejstvom, da se je takoj zaposlil drugje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nezakonito razveljavilo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 20.7.2005, ugotovilo, da je tožniku delovno razmerje prenehalo 20. 8. 2005 in toženi stranki naložilo, da tožniku plača odškodnino v znesku 1.520.595,16 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišče prve stopnje do plačila in odmerjene stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo v 3. točki izreka tako, da je zavrnilo zahtevek za plačilo odškodnine z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava v delu, s katerim je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in spremenilo prvostopno sodbo. Navajala je, da je sodišče druge stopnje pri odločitvi, da se zavrne tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zmotno uporabilo materialno pravo in sicer v zvezi z uporabo 118. člena ZDR ter 34., 35 in 49. člena Ustave RS. Menila je, da je nesporno, da mu je zaradi same izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga nastala škoda v njegovih z ustavo zavarovanih človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, prav tako pa zaradi izgube službe za nedoločen čas ni imel več tiste materialne socialne varnosti, ki bi naj mu jo delovno razmerje nudilo. Čeprav se je sicer skoraj takoj ponovno zaposlil to ne pomeni, da mu škoda ni nastala. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

5. Tožena stranka je v odgovoru na revizijo prerekala revizijske navedbe in predlagala, da jo revizijsko sodišče zavrne.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

8. Revizija ni uveljavljala revizijskega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo.

9. Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih navedb ni preizkušalo.

10. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava (na kar pazi revizijsko sodišče tudi po uradni dolžnosti).

11. Po določbi prvega odstavka 118. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002 in nadalj.) v primeru, da sodišče ugotovi, da je odpoved delodajalca nezakonita, delavec pa ne želi nadaljevanja delovnega razmerja, lahko na predlog delavca ugotovi trajanje delovnega razmerja, vendar najdalj do odločitve sodišča prve stopnje, prizna delavcu delovno dobo in druge pravice iz delovnega razmerja ter delavcu prizna odškodnino po pravilih civilnega prava.

12. Glede odškodnine je Vrhovno sodišče Republike Slovenije v svojih sodbah že zavzelo nekaj stališč. Tako je bilo zavzeto stališče, da ima odškodnina iz prvega odstavka 118. člena ZDR posebno naravo, kar pomeni, da se pri odločanju o njej ni mogoče neposredno opreti oziroma uporabiti vseh institutov civilnega prava. Ta odškodnina predstavlja odškodnino za bodočo ocenjeno škodo oziroma neko pravično odškodnino, da pa si odškodnine za premoženjsko in nepremoženjsko škodo za ta primer ni mogoče predstavljati brez ustreznega zahtevka, brez ustreznega dokaznega postopka in pravnih zaključkov sodišča. Dejstva in dokaze, s katerimi dokazuje obstoj škode po prvem odstavku 118. člena ZDR, mora v postopku ponuditi tožnik (na primer sodba in sklep VSRS VIII Ips 26/2007 z dne 9. 9. 2008).

13. V obravnavani zadevi je po ugotovitvah in zaključkih sodišča tožnik kot dejstvo in dokaz za priznanje odškodnine ponudil samo „pavšalne navedbe o težji zaposljivosti“, ki pa so bile že same v nasprotju z dejstvom, da se je tožnik takoj zaposlil drugje. Tožnik ni sicer zatrjeval nobenega dejstva, iz katerega bi izhajala škoda in zaradi katerega bi bil do odškodnine upravičen. Zato je sodišče utemeljeno zaključilo, da tožnik nastanka škode zaradi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki je sicer bila po ugotovitvi sodišča nezakonita, ni dokazal, to pa pomeni, da je bila zavrnitev njegovega tožbenega zahtevka pravilna in v skladu z veljavnimi predpisi.

14. Zaradi navedenih razlogov revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo, ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

15. O stroških revizijskega postopka je sodišče odločilo na podlagi prvega odstavka 155. člena ZPP.