Jedro

Predmet tega upravnega spora je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost, izdanih na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ-a o ugotovljeni lastnosti zavarovanca in zavarovalni podlagi. Tožnik ne more biti uspešen z ugovori, ki se nanašajo na zavarovalno podlago po določbah ZPIZ-1. Vendar pa po presoji sodišča ob navedenem ni mogoče spregledati navedbe tožnika, da je bil v obravnavanem obdobju na podlagi odločb Centra za socialno delo prejemnik denarne socialne pomoči, in, kot izhaja iz tožbi priložene vloge z dne 20. 11. 2013, s katero je odgovoril na poziv davčnega organa k predložitvi obračuna prispevkov za leto 2012 upravičen tudi do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Davčni organ se v izpodbijanih odločbah o zatrjevanem o obstoju z upravnimi odločbami priznane (druge) podlage za zdravstveno zavarovanje ne izreče niti v dejanskem niti v pravnem pogledu.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi. Odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana št. DT 4250-249-3/2014-08-142-10 in od št. DT 4250-249-00543/2014-08-142-10 do št. DT 4250-249-00555/2014-08-142-10 ter od št. DT 4250-249-00557/2014-08-142-10 do št. DT 4250-249-00564/2014-08-142-10, vse z dne 24. 3. 2013, se v delu, v katerem se nanašajo na prispevek za zdravstveno zavarovanje zavarovanca in na prispevek za zdravstveno zavarovanje delodajalca, odpravijo in zadeve v tem obsegu vrnejo organu prve stopnje v ponovni postopek. V ostalem se tožba zavrne.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Davčni urad A. je tožniku z izpodbijanimi odločbami za obdobje od 1. 3. 2009 do 31. 12. 2010 ter za posamezne mesece od januarja 2011 do septembra 2013 odmeril in naložil v plačilo prispevke za socialno varnost (s pripadajočimi obrestmi) na podlagi ugotovitve, da je bil tožnik obvezno zavarovan kot lastnik zasebne družbe, ter da v obdobju od 1. 3. 2009 do 31. 12. 2010 ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost v skladu s 4. in 6. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (v nadaljevanju ZPSV) in 352. členom Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2).

2. Lastniki zasebnih družb in zavodov, ki niso zavarovani iz drugega naslova, so kot zavarovanci opredeljeni v drugem odstavku 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1), 6. točki prvega odstavka 15. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), 5. točki 6. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP) ter 6. alinei 54. člena Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD). Ti zavarovanci so po določbah 4. in 6. člena ZPSV zavezanci za obračun in plačilo prispevkov, ki bremenijo delojemalce in delodajalce, od zavarovalne osnove določene skladno z 209. in 208. členom ZPIZ-1 in po prispevnih stopnjah, predpisanih v členih od 8 do 14 ZPSV.

3. Ministrstvo za finance je s sklepom in odločbo št. DT 499-22-216/2014-3 z dne 23. 7. 2015 postopke v pritožbenih zadevah združilo in pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo. Iz podatkov v spisu ugotavlja, da izpodbijane odločbe temeljijo na pravnomočni odločbi ZPIZ-a št. 14 4185455 z dne 14. 8. 2012, po kateri ima tožnik lastnost zavarovanca pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz naslova družbeništva zasebne družbe B. d.o.o., v kateri je hkrati poslovodna oseba, od 16. 6. 1996 dalje, na podlagi drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1. Po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 se (kot samozaposlene osebe) obvezno zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi. Obveznost zavarovanja na tej podlagi nastane s statusom družbenika, ki je hkrati v isti družbi poslovodna oseba. Zdravstveno zavarovanje je urejeno v 6. točki 15. člena ZZVZZ, po kateri se obvezno zavarujejo osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v Republiki Sloveniji, če niso zavarovane iz drugega naslova. Zavarovanje za starševsko varstvo je urejeno v 5. točki 6. člena ZSDP, po kateri so zavarovanci za starševsko varstvo poslovodne osebe gospodarskih družb in direktorji zasebnih zavodov v Republiki Sloveniji, ki niso zavarovane na drugi podlagi. Zavarovanje za primer brezposelnosti je bilo do 31. 12. 2010 urejeno v prvi alinei 15. člena Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti (v nadaljevanju ZZZPB), po kateri se za primer brezposelnosti lahko zavarujejo osebe, ki so lastniki gospodarskih družb, če niso zavarovani na drugi podlagi. Posledica vključitve v zavarovanje je obveznost plačila prispevkov za socialno varnost, zato je izpodbijana odmera prispevkov za socialno varnost utemeljena.

4. Po določbah ZDavP-2 je davčni organ pristojen le za nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem prispevkov, zato bi tožnik lahko ugovore, ki se nanašajo na ugotovitev statusa zavarovanca, učinkovito uveljavljal kvečjemu v postopku pred pristojnim ZPIZ.

5. Tožnik se z odločbami ne strinja in toži iz razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišču predlaga, da izpodbijane odločbe odpravi in samo odloči o zadevi tako, da tožnik prispevkov za socialno varnost za obdobje od marca 2009 do septembra 2012 ni dolžan plačati, oziroma podrejeno, da izpodbijane odločbe odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje organu prve stopnje. Uveljavlja tudi zahtevek za povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

6. Tožnik je bil za potrebe izplačila terjatve iz naslova pogodbenega dela za televizijsko postajo C. primoran ustanoviti družbo B. d.o.o., vendar pa plačila za svoje delo nikoli ni prejel. V družbi je v obdobju od 16. 5. 1994 do 19. 9. 2012 deloval kot njen zakoniti zastopnik oziroma direktor, vendar pa pri njej ni bil nikoli zaposlen niti ni prejemal drugih izplačil. Ker ni imel sredstev za preživljanje, se je dne 22. 4. 2008 prijavil kot brezposelna oseba na Zavod RS za zaposlovanje. Kljub trudu nove zaposlitve ni dobil, prav tako pa tudi ni bil upravičen do denarnega nadomestila na zavodu, zaradi česar se je prijavil na CSD D., ki mu je vse od 1. 1. 2009 do dneva upokojitve (8. 3. 2012) nudil denarno socialno pomoč, kljub dejstvu, da je bil tožnik lastnik družbe, kar dokazuje, da iz tega naslova ni prejemal nikakršnih dohodkov.

7. Ob upoštevanju navedenih dejstev je imel tožnik skladno z 8. členom ZUTD vse do upokojitve (8. 3. 2012) status brezposelne osebe in zato ni mogel imeti statusa zavarovanca iz naslova lastnika zasebne družbe in s tem zavezanca za obračun in plačilo odmerjenih prispevkov. V nasprotnem primeru ne bi mogel imeti statusa brezposelne osebe niti prejemati denarne socialne pomoči. O tem je tožnik davčni organ seznanil že tekom postopka, kot to izhaja iz dopisa z dne 20. 11. 2013, vendar se dejansko stanje v tej zvezi v nasprotju s 5. členom ZDavP-2 ni ugotavljalo.

8. Končno tožnik opozarja, da pravna podlaga odločitve, ki jo navaja davčni organ, v času izdaje izpodbijanih odločb ni bila več v veljavi (ZPSV s spremembami do vključno 97/2001 in ZPIZ-1).

9. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločitvi in pri razlogih. V zvezi s tožbenimi navedbami ponovno poudari, da je pri izpodbijani odločitvi vezana na odločbo ZPIZ-a o ugotovljenem statusu zavarovanca in zavarovalni podlagi in da izpodbijane odločbe pravilno temeljijo na pravni podlagi, ki je veljala v času, za katerega se odmerjajo prispevki. Predlaga zavrnitev tožbe.

10. Tožba je delno utemeljena.

11. V zadevi ni spora o tem, da bil tožnik v obravnavanem obdobju družbenik in poslovodna oseba zasebne družbe. Spora tudi ni, da je tožnikova lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva zasebne družbe, v kateri je hkrati poslovodna oseba, po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 od 10. 6. 1996 dalje ugotovljena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dne 14. 8. 2012, in da je ta odločba postala pravnomočna dne 20. 9. 2012. Ob upoštevanju navedenega je odločitev skladna z določbami ZZVZZ, ZPIZ-1, ZSDP, ZPSV, ki so veljale v času nastanka odmerjenih obveznosti, in ZDavP-2, s katerimi je obrazložena.

12. Predmet tega upravnega spora je izključno presoja pravilnosti in zakonitosti odločb o odmeri prispevkov za socialno varnost, izdanih na podlagi pravnomočne odločbe ZPIZ-a o ugotovljeni lastnosti zavarovanca in zavarovalni podlagi. Zato tožnik, kot pravilno pojasni tožena stranka, v tem postopku ne more biti uspešen z ugovori, ki se nanašajo na zavarovalno podlago po določbah ZPIZ-1. Vendar pa po presoji sodišča ob navedenem ni mogoče spregledati navedbe tožnika, da je bil v obravnavanem obdobju na podlagi odločb Centra za socialno delo prejemnik denarne socialne pomoči, in, kot izhaja iz tožbi priložene vloge z dne 20. 11. 2013, s katero je odgovoril na poziv davčnega organa k predložitvi obračuna prispevkov za leto 2012 (ki se v predloženih upravnih spisih ne nahaja), upravičen tudi do kritja prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje. Davčni organ se v izpodbijanih odločbah o zatrjevanem o obstoju z upravnimi odločbami priznane (druge) podlage za zdravstveno zavarovanje ne izreče niti v dejanskem niti v pravnem pogledu. Obrazložitev je zato bistveno pomanjkljiva, to pa predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, ki narekuje odpravo izpodbijanih odločb. 13. Iz navedenih razlogov je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijane odločbe na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo v delu, ki se nanaša na prispevke za zdravstveno zavarovanje in zadeve v tem obsegu vrnilo organu prve stopnje v ponovno odločanje ob upoštevanju stališča te sodbe. V ostalem je tožbo zavrnilo na podlagi 63. člena ZUS-1. 14. Odločitev o stroških temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in drugem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07, 107/13).

15. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave, ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti (1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).