Jedro

Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) delno ugodilo tožbi tožeče stranke zoper odločbe Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada Ljubljana, št. DT 4250-249-3/2014-08-142-10 in št. DT 4250-249-00543/2014-08-142-10 do št. 4250-249-00555/2014-08-142-10 ter od št. DT 4250-249-00557/2014-08-142-10 do št. DT 4250-249-00564/2014-08-142-10 vse z dne 24. 3. 2013 in jih odpravilo v delu, v katerem se nanašajo na prispevek za zdravstveno zavarovanje zavarovanca in na prispevek za zdravstveno zavarovanje delodajalca. V preostalem delu je tožbo tožeče stranke zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Z navedenimi odločbami je davčni organ tožeči stranki za obdobje od 1. 3. 2009 do 31. 12. 2010 ter za posamezne mesece od januarja 2011 do septembra 2013 odmeril in naložil v plačilo prispevke za socialno varnost (s pripadajočimi obrestmi) na podlagi ugotovitve, da je bil tožnik obvezno zavarovan kot lastnik zasebne družbe, ter da v obdobju od 1. 3. 2009 do 31. 12. 2010 ni obračunal in plačal prispevkov za socialno varnost v skladu s 4. in 6. členom Zakona o prispevkih za socialno varnost (ZPSV) in 352. členom, Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2). Pritožbe tožeče stranke zoper prvostopenjske odločbe je pritožbeni organ združil v en postopek in pritožbo kot neutemeljeno zavrnil z odločbo št. DT 499-22-216/2014-3 z dne 23. 7. 2015. 2. Zoper zavrnilni del pravnomočne sodbe sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga iz prvega odstavka 85. člena ZUS-1. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se izpodbijana sodba v zavrnilnem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva plačilo stroškov postopka.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost1. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju teh pogojev na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga (razlogi za to so pojasnjeni v sodbi X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015).

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. V okviru citirane določbe revident uveljavlja dovoljenost revizije zaradi pomembnih pravnih vprašanj. Kot pomembna navaja naslednja vprašanja: "Ali ima v davčnem postopku oziroma pri odločanju davčnega organa prednost njegova vezanost na že izdan posamični pravni akt, kar od davčnega organa terja tretji odstavek 147. člena ZUP, ali pa je davčni organ pri odločanju v posamezni zadevi prvenstveno vezan na načelo materialne resnice, kar od njega zahteva prvi odstavek 5. člena ZDavP-2?" in "Ali je zavarovalno podlago po drugem odstavku 15. člena ZPIZ-1 oziroma 5. točki 6. člena ZSDP treba razumeti kot absolutno, to pomeni, ali se uporaba navedenih določb razteza na prav vsak posamezni dejanski stan, ali pa predmetne določbe dopuščajo možnost izjem?" ter "Kako obravnavati razmerje med statusom brezposelne osebe in statusom zavarovanca iz naslova družbeništva enoosebne družbe, v kateri je hkrati tudi njena poslovodna oseba."

7. Kakšne so zahteve za to, da se neko pravno vprašanje upošteva kot izpolnjevanje pogoja za dovoljenost revizije, izhaja iz ustaljene upravnosodne prakse Vrhovnega sodišča.2 Revident teh zahtev ni izpolnil. 8. Prvo postavljeno vprašanje revidenta za obravnavano zadevo ni relevantno, saj revident v nadaljevanju revizije oziroma že s postavitvijo drugega in tretjega vprašanja svoje družbeništvo in poslovodstvo v družbi A., d. o. o., priznava. Zato do kršitve pravil postopka upravnega spora, ker se sodišče prve stopnje ne bi opredelilo do navedb revidenta, da je davčni organ kršil načelo materialne resnice z upoštevanjem odločbe, s katero je bilo ugotovljeno prav s strani revidenta priznano dejstvo, ni moglo priti.

9. Odgovor na drugo vprašanje je jasen že na podlagi branja besedila 15. člena ZPIZ-1 oziroma 5. točke 6. člena Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP). Iz navedenih določb ZPIZ-1 in ZSDP ne izhaja nobena zakonsko predvidena izjema, ki bi za družbenike neaktivnih enoosebnih pravnih oseb predvidevala drugačno ureditev. S teleološko razlago pa ni mogoče preseči jezikovnega pomena zakonske določbe. Poleg tega domnevni namen zakonske ureditve, kot ga predstavlja revident, ki naj bi bil v naložitvi obveznosti plačevanja socialnih prispevkov samo družbenikom aktivnih družb, po presoji Vrhovnega sodišča iz nje niti ne izhaja. Gospodarska družba je ustanovljena z namenom aktivnega poslovanja kot to določa prvi odstavek 3. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1). Ustanavljanje pravnih oseb brez namena opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu ni v skladu z namenom zakonodajalca.

10. Podobno odgovor na tretje vprašanje izhaja iz takrat veljavnih določb 5. točke 6. člena ZSDP, drugega odstavka 15. člena ZPIZ-1 ter šeste alineje 54. člena Zakona o urejanju trga dela. Iz vseh jasno izhaja, da so zavarovanci za plačevanje ustreznih socialnih prispevkov tudi družbeniki oziroma poslovodje gospodarskih družb. Status zavarovanca po naštetih zakonih imajo resnično tudi osebe, ki imajo priznan status brezposelne osebe, vendar le v primeru, da so prejemniki denarnega nadomestila. Revident pa v reviziji ne podaja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da bi bil upravičen do njegovega prejemanja. V delu, v katerem je revidentu kot prejemniku denarne socialne pomoči bilo priznano plačevanje prispevkov za zdravstveno zavarovanje, pa mu je ugodilo že sodišče prve stopnje in izpodbijane odločbe v tem delu razveljavilo. Izpostavljena vprašanja tako niso pomembna pravna vprašanja, zaradi katerih bi Vrhovno sodišče revizijo vsebinsko obravnavalo.

11. Revident se sklicuje tudi na 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso3 mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

12. Revident zgolj s pavšalnimi navedbami, da bo ogrožen njegov obstoj, ker prejema samo pokojnino v višini 328,26 EUR, ni izkazal zelo hudih posledic izpodbijane odločitve. Povzete trditve revidenta so preveč splošne in nekonkretizirane glede na dejstvo, da se izpodbijane odločbe nanašajo na različne socialne prispevke v številnih različnih zneskih (tudi izredno nizkih), poleg tega jih revident ni z ničimer izkazal. 13. Ker uveljavljani pogoji za dovoljenost revizije niso izkazani, je moralo Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Ker revident z revizijo ni uspel, sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Z novelo ZPP-E (Uradni list RS, št. 10/2017) so bili črtani 83. člen in 86. do 91. člen ZUS-1 (drugi odstavek 122. člena ZPP-E). Ker je bila v obravnavanem primeru izpodbijana sodba sodišča prve stopnje izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, to je pred 14. 9. 2017, se revizijski postopek konča po do sedaj veljavnem ZPP (tretji odstavek 125. člena ZPP-E) in posledično po dosedanjih določbah ZUS-1. 2 Glej sklepe Vrhovnega sodišča: X Ips 286/2008, X Ips 189/2009, X Ips 423/2012, X Ips 302/2013, X Ips 136/2015, X Ips 316/2015, X Ips 281/2016 in drugi. 3 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 346/2010 z dne 22. 12. 2010, X Ips 201/2011 z dne 7. 11. 2012, X Ips 42/2013 z dne 14. 3. 2013.