Jedro

V primeru vročitve upravne odločbe na podlagi fikcije gre za zakonsko pravno domnevo, da je bilo naslovniku, ki mu pisanja ni bilo mogoče vročiti osebno, pisanje vročeno po poteku z zakonom določenega roka, v katerem je imel naslovnik možnost pisanje dvigniti.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je Finančna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju davčni, tudi prvostopenjski organ) kot prepozno zavrgla tožnikovo pritožbo zoper sklep davčnega organa o davčni izvršbi na premičnine DT 4934-29393/2021-1 z dne 25. 5. 2021.

2.Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je bil v skladu s četrtim odstavkom 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožniku vročen s fikcijo vročitve 10. 6. 2021. Ko se je iztekel petnajstdnevni rok za prevzem pisma, se je štela vročitev za opravljeno. Pritožbo zoper navedeni sklep o davčni izvršbi z dne 25. 5. 2021 je vložil tožnikov pooblaščenec s priporočeno pošiljko, ki je bila na pošti oddana 23. 6. 2021, ki se šteje kot datum vložitve pritožbe. Glede na navedeno, je tožnik zamudil pritožbeni rok osmih dni (drugi odstavek 157. člena Zakona o davčnem postopku,v nadaljevanju ZDavP-2), saj je bil v konkretnem primeru zadnji dan zakonitega roka za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep o davčni izvršbi 18. 6. 2021. Tožnik se je 16. 6. 2021 zglasil pri davčnemu organu, kjer mu je bil sklep o davčni izvršbi tudi osebno vročen, kar pa nima učinka vročitve. Davčni organ kot podlago za odločitev navaja določbe 68. člena, 87. člena in 240. člena ZUP.

3.Ministrstvo za finance kot pritožbeni organ je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v svoji obrazložitvi sledilo razlogom organa prve stopnje. Ker tožnik sklepa o davčni izvršbi z dne 25. 5. 2021 ni prevzel, se šteje, da je bila vročitev opravljena s fikcijo s pretekom roka za vročitev, v konkretnem primeru 10. 6. 2021. Tožnik bi moral pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi z dne 25. 5. 2021 vložiti najkasneje do dne 18. 6. 2021 (zakoniti rok za pritožbo je skladno z določbo 157. člena ZDavP-2 8 dni). Dodatno je pritožbeni organ obrazložil, da morebitne naknadne oziroma dodatne vročitve ne morejo vplivati na tek in potek roka, saj bi to pomenilo nedopustno podaljševanje z zakonom predpisanega roka, ki v tem primeru začne teči s pravilno vročitvijo prvostopenjskega akta.

4.Tožnik toži zaradi nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in bistvenih kršitev pravil postopka na prvi in drugi stopnji odločanja. Dne 26. 5. 2021 je bil izveden rubež premičnin pri tožniku, kar pa je še preden je tožnik sploh prejel sklep o davčni izvršbi z dne 25. 5. 2021, ki mu pred 16. 6. 2021 nikoli ni bil vročen. Prav tako mu tudi nikoli ni bil puščen v poštnem nabiralniku. Tožnik ne oporeka, da mu je bil sklep o davčni izvršbi osebno vročen 16. 6. 2021 v prostorih Finančnega urada v Kranju. Šele takrat se je prvič seznanil z njegovo vsebino. Tožena stranka navedenega sklepa o davčni izvršbi ni pustila v tožnikovem nabiralniku 10. 6. 2021, kot to zatrjuje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, pri čemer je dokazno breme glede fikcije vročitve na strani tožene stranke, česar pa po mnenju tožnika tožena stranka ni izkazala. Zato tudi ni moglo priti do fikcije vročitve navedenega sklepa o davčni izvršbi. Tožnik meni, da ga je očitno tožena stranka z vabilom z dne 27. 5. 2021 povabila v svoje prostore, da bi mu šele tam vročila naveden sklep o davčni izvršbi, zaradi česar bi po stališču tožnika moral 8-dnevni pritožbeni rok pričeti teči šele z dejansko vročitvijo navedenega sklepa o davčni izvršbi tožniku. Iz vročilnice z dne 10. 6. 2021, ki jo prilaga, ni mogoče razbrati, da je bil naveden sklep o davčni izvršbi tožniku dejansko vročen ali puščen v njegovem poštnem nabiralniku. Prav tako na vročilnici ni navedeno, na katerem mestu je bil navedeni sklep o davčni izvršbi puščen. Kolikor bi navedeni sklep o davčni izvršbi, zaradi nerazveljavitve sklepa z dne 9. 7. 2021 obveljal, bi izvršba pomenila neupravičeno obogatitev toženke, na škodo in v breme tožnika. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep v celoti odpravi in samo odloči o stvari, podredno pa, da izpodbijani sklep v celoti razveljavi (pravilno odpravi, opomba sodišča) in zadevo vrne davčnemu organu v ponovno odločanje, v vsakem primeru pa naj tožniku tudi prisodi povrnitev stroškov postopka, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

5.Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in vztraja pri razlogih iz obrazložitev izpodbijanega sklepa in odločbe pritožbenega organa. Navaja, da je pogoj za nastop fikcije osebne vročitve po 87. členu ZUP izpolnjen, saj je bila obravnavana vročitev opravljena na tožnikovemu naslovu za vročanje. Tožnik pa je tudi v elektronskem sporočilu z dne 28. 5. 2021 potrdil, da je bilo v njegovem poštnem nabiralniku puščeno obvestilo. Sodišču predlaga, naj tožnikovo tožbo zavrne kot neutemeljeno.

6.Tožba ni utemeljena.

7.Tožnik v tožbi navaja smiselno enake razloge, kot v pritožbi. Izpodbijani sklep je po presoji sodišča pravilen in skladen z zakonom, na katerega se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi izpodbijanega sklepa in odločbe pritožbenega organa ter se po pooblastilu iz drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) nanje sklicuje, v zvezi s tožbenimi ugovori pa še dodaja:

8.V obravnavani zadevi je sporno, ali je davčni organ pravilno in zakonito zavrgel tožnikovo pritožbo zoper sklep o davčni izvršbi na premičnine z dne 25. 5. 2021, ki jo je tožnik vložil 23. 6. 2021. Sporno je, ali je 10. 6. 2021 nastopila fikcija vročitve navedenega sklepa o davčni izvršbi. Sporno je, ali je osebno vročitev v prostorih davčnega organa 16. 6. 2021 potrebno šteti kot trenutek, od katerega tečejo roki v zvezi z vložitvijo pravnih sredstev zoper naveden sklep o davčni izvršbi oziroma, ali je bila v konkretnem primeru tožnikova pritožba, vložena po tožnikovem pooblaščencu 23. 6. 2021, pravočasna.

9.V skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 je zoper sklep o izvršbi dovoljena pritožba (prvi odstavek). Pritožbo se vloži v osmih dneh od vročitve sklepa o izvršbi pri davčnem organu, ki je izdal sklep o izvršbi (drugi odstavek). Pritožba ne zadrži začete davčne izvršbe (tretji odstavek).

10.Na podlagi 68. člena ZUP je vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če je vloga poslana po elektronski poti, se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem organa ali informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje (prvi odstavek). Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto (drugi odstavek).

11.Na podlagi 87. člena ZUP se odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve (prvi odstavek). O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico (drugi odstavek). Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v hišnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice pisno sporočilo. Če sporočila ni mogoče pustiti na prej določenih mestih, ga lahko pusti tudi v poštnem predalu ali na drugem primernem mestu. V sporočilu navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga moral vročiti, vročevalec navede vzrok take vročitve, datum in kraj, kjer je sporočilo pustil, ter se podpiše (tretji odstavek). Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Pisno sporočilo iz prejšnjega odstavka mora vsebovati obvestilo o posledicah takega vročanja (četrti odstavek).

12.V obravnavanem primeru je tožnik 23. 6. 2021 vložil pritožbo zoper naveden sklep o davčni izvršbi z dne 25. 5. 2021. V pravnem pouku je bil tožnik v skladu z določbo prvega odstavka 235. člena ZUP pravilno podučen, da je zoper naveden sklep o davčni izvršbi z dne 25. 5. 2021 dovoljena pritožba v roku 8 dni od dneva njegove vročitve, ki se vloži pri organu, ki je odločil na prvi stopnji. Glede pravne narave 8-dnevnega pritožbenega roka pa sodišče še pojasnjuje, da je ta rok zakonski prekluzivni rok, kar pomeni, da je upravni organ nanj vezan in da ga ne more podaljšati. Z njegovo zamudo stranka izgubi pravico vložiti pritožbo. Če pa je stranka navedeni rok zamudila iz opravičenega razloga, ima v zakonsko predpisanem roku na voljo, da vloži predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki pa ga tožnik v obravnavani zadevi ni vložil.

13.Med strankama ni spora, da je bil navedeni sklep o davčni izvršbi z dne 25. 5. 2021 tožniku vročen na podlagi fikcije iz četrtega odstavka 87. člena ZUP, potem, ko tožnik pisanja, po poteku 15-dnevnega roka od vložitve pisnega sporočila o neuspeli vročitvi pošiljke, ni dvignil na pošti. V primeru vročitve upravne odločbe na podlagi fikcije gre za zakonsko pravno domnevo, da je bilo naslovniku, ki mu pisanja ni bilo mogoče vročiti osebno, pisanje vročeno po poteku z zakonom določenega roka, v katerem je imel naslovnik možnost pisanje dvigniti. Da na naslovu, na katerem je bila poskušena vročitev, v času vročanja navedenega sklepa o davčni izvršbi z dne 25. 5. 2021 tožnik ni bival oziroma, da je bil dalj časa odsoten, tožnik v pritožbi in tudi v tožbi ne zatrjuje. V tožbi le na splošno izraža svoje nestrinjanje z zakonsko predvidenim načinom vročanja na podlagi fikcije.

14.Pravna subsumpcija oziroma uporaba zakonske določbe četrtega odstavka 87. člena ZUP na konkretni primer zahteva razlago odnosa med drugim in tretjim stavkom citiranega določila ZUP. Po stališču sodišča je besedilo drugega stavka citiranega določila (tj. "če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka") povsem jasno. Navedeno besedilo veže nastop fikcije vročitve zgolj in samo na potek omenjenega roka, ob pogoju ustrezne obvestitve naslovnika, skladno s tretjim odstavkom 87. člena ZUP. Nastopa fikcije vročitve zakon ne pogojuje na noben drug način, kar potrjuje tudi sodna praksa. Tako vprašanje, kdaj je naslovnik pisanje dejansko prejel, pravno niti ni pomembno.

15.Naslednji dan po nastopu fikcije vročitve, v konkretnem primeru 11. 6. 2021, je začel teči 8- dnevni zakonski prekluzivni rok za vložitev pritožbe zoper navedeni sklep o davčni izvršbi z dne 25. 5. 2021, ki se je iztekel 18. 6. 2021. Ker je tožnik pritožbo vložil s priporočeno poštno pošiljko 23. 6. 2021, je bila pritožba vložena po preteku navedenega 8-dnevnega pritožbenega roka, in je bila tudi po presoji sodišča vložena prepozno, kot sta to pravilno navedla tudi prvostopenjski in pritožbeni organ.

16.Sodišče je, skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1, v zadevi odločilo brez glavne obravnave, saj relevantno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, in sicer samo dejstvo, da je bila pošiljka, v kateri se je nahajal navedeni sklep o davčni izvršbi z dne 25. 5. 2021 v tožnikov hišni predalčnik vložena 10. 6. 2021, med strankama ni bilo sporno. Sodišče še pojasnjuje, da je vročilnica javna listina (prvi odstavek 169. člena v zvezi s 97. členom ZUP), kar pomeni, da zapisano na vročilnici velja kot dokaz, pri tem pa tožnik ni niti zatrjeval niti izkazal, da mu obvestilo o prispelem pismu 26. 5. 2021 ne bi bilo puščeno v hišnem predalčniku oziroma, da s tem obvestilom ne bi bil seznanjen, zaradi česar je sodišče štelo, da navedeno dejstvo med strankama ni sporno. Da je bil tožnik 26. 5. 2021 obveščen o prispelem pismu, pa nenazadnje izhaja tudi iz vsebine elektronskega sporočila, ki ga je tožnik naslovil na Finančni urad Kranj. Za odločitev v predmetni zadevi pa prav tako ni odločilno, ali je bilo pisanje 10. 6. 2021 puščeno v tožnikovem hišnem predalčniku ali mu je bilo osebno vročeno šele 16. 6. 2021 v prostorih davčnega urada, saj, kot je bilo predhodno že obrazloženo, navedeno ne vpliva na tek zakonskega prekluzivnega 8-roka roka za pritožbo oziroma na pravilnost vročitve.

17.Po presoji sodišče je po povedanem izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, zaradi česar je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo.

18.Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Glej sodbi Upravnega sodišča RS I U 2553/2017-12 z dne 13. 4. 2018 in II U 131/2020-11 z dne 3. 10. 2023.

2Glej sodbo Upravnega sodišča RS II U 416/2019-18 z dne 9. 11. 2022.

Zveza

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 87, 87/4

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.