Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pravdni stranki sta nekdanja zunajzakonska partnerja, ki imata skupnega mladoletnega otroka.

2. Tožnica je vložila tožbo zaradi zaupanja otroka v varstvo in vzgojo ter določitve stikov.

3. Sodišče prve stopnje je tožnici zaupalo mladoletnega otroka v vzgojo in varstvo, glede stikov pa je odločilo, da potekajo po dogovoru med pravdnima strankama. Preživnine ni odmerilo, saj tožnica ni postavila zahtevka za določitev preživnine, hkrati pa je izpovedala, da je s tožencem v tujini sklenila sporazum o preživljanju, glede katerega v tujini že poteka izvršilni postopek.

4. V pritožbi je tožnica predlagala, da bi preživnino dokončno dorekli, saj kljub dogovoru izplačilo preživnine ni avtomatično zagotovljeno in je treba za vsako obdobje zase vložiti prošnjo za izplačilo za nazaj.

5. Pritožbeno sodišče je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

6. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: - Ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da v sporu zaradi zaupanja otroka v varstvo in vzgojo ni potrebno odločiti tudi o preživljanju otroka, če v tujini teče izvršilni postopek na podlagi začasno izvršljivega plačilnega naloga zaradi izterjave neplačane preživnine na podlagi sporazuma roditeljev v korist otroka? Posredno se torej postavlja vprašanje, v kolikšnem obsegu mora pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti preverjati trditve staršev in pritožbene razloge, ki se nanašajo na preživljanje otrok, in ali je pritožbeno sodišče tudi v teh postopkih med starši in otroki vezano na preizkus sodbe le v okviru pritožbenih trditev ali opravi preizkus tudi po uradni dolžnosti zaradi varovanja koristi otroka? - Ali bi bilo pritožbeno sodišče v okoliščinah konkretnega primera dolžno razpisati glavno obravnavo v smislu 355. člena Zakona o pravdnem postopku, saj je tožnica v postopku na prvi stopnji dokaze glede preživljanja otroka zatrjevala in jih tudi predlagala, sodišče prve stopnje pa po uradni dolžnosti le teh ni preverjalo kot tudi, ali glede preživljanja otroka dejansko obstaja izvršilni naslov? - Ali je bilo sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera dolžno obravnavati pritožbo tožnice kot predlog za izdajo dopolnilne sodbe? - Ali je pravilno stališče višjega sodišča, da preživnine za otroka v Republiki Sloveniji ni potrebno določiti, čeprav je slovensko sodišče pristojno za odločanje o zahtevku za varstvo in vzgojo ter o stikih, kot tudi za zahtevek glede preživljanja, če gre za postopek z mednarodnim elementom in je tožena stranka oziroma zavezanec za preživljanje tujec ter v tujini za izterjavo preživnine poteka izvršilni postopek na podlagi začasnega plačilnega naloga?

7. Predlog ni utemeljen.

8. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP).

9. Vrhovno sodišče je ocenilo, da razlogi za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

10. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).