Jedro

Stranski udeleženec z vlogo, v kateri nasprotuje le višini stroškov posebnega revizorja za opravljeno delo, ne varuje svojega pravnega položaja. Kot večinski delničar nasprotnega udeleženca stranski udeleženec sicer ima ekonomski interes, da bi bili stroški posebne revizije, ki jih je dolžan plačati nasprotni udeleženec, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje nasprotnega udeleženca, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa.

Ker je bilo v tem primeru sporno, ali je posebni revizor oziroma osebe, ki so opravljale posamezna opravila v zvezi s posebno revizijo, utemeljeno skupaj evidentirale 857,8 ur dela, bi moral posebni revizor v skladu z določilom 212. člena ZPP o teh okoliščinah navesti pravno odločilna dejstva, ki bi omogočala preveritev utemeljenosti takšnega števila ur. Posebni revizor takšnih trditev, z izjemo nekaj izjem, ki na končno odločitev ne vplivajo, ni podal.

Izrek

I. Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se glasi: "(1) Posebnemu revizorju A. d. o. o., se za opravljeno delo posebne revizije prizna plačilo v višini 29.932,00 EUR.

(2) Plačilo posebnemu revizorju v višini 29.932,00 EUR se izvrši iz založenega predujma na transakcijski račun posebnega revizorja št. SI56 ... odprt pri Banki d. d. (3) Razlika med založenim predujmom in priznanim plačilom za opravljeno delo posebnega revizorja (14.966,00 EUR) se vrne nasprotnemu udeležencu na njegov transakcijski račun."

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom posebnemu revizorju za opravljeno delo (posebno revizijo) priznalo plačilo v višini 75.321,70 EUR na podlagi računa št. 001 z dne 13. 7. 2022 (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo doplačilo predujma v višini 30.423,70 EUR (II. točka izreka). Odločilo je, da se plačilo predujma posebnemu revizorju izvrši na njegov transakcijski račun.

2. Proti navedenemu sklepu se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) pritožil nasprotni udeleženec. Trdil je, da mu je sodišče prve stopnje kršilo pravico do izjave, ker ni soočilo njegovih navedb in navedb stranskega udeleženca o neutemeljeni višini računa za opravljeno delo posebnega revizorja s pojasnili posebnega revizorja o utemeljenosti zaračunanih stroškov (kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Sodišču prve stopnje je očital, da se ni opredelilo do primernosti višine plačila ter da sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Predlagal je, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da posebnemu revizorju prizna plačilo v višini 29.932,00 EUR ter odloči, da se posebnemu revizorju iz založenega predujma (44.898,00 EUR) plača navedeni znesek, nasprotnemu udeležencu pa vrne razlika med založenim predujmom in navedenim zneskom (14.966,00 EUR). Podrejeno je pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteval je povrnitev svojih pritožbenih stroškov.

3. Na pritožbo sta odgovorila stranski udeleženec in posebni revizor. Stranski udeleženec je v odgovoru na pritožbo pritrdil pritožbenim razlogom nasprotnega udeleženca. Pritožbenih stroškov ni priglasil. Posebni revizor pa je pritožbenemu sodišču predlagal, da pritožbo nasprotnega udeleženca zavrne in potrdi izpodbijani sklep. Tudi on pritožbenih stroškov ni priglasil. 4. Pritožba nasprotnega udeleženca je utemeljena.

5. Predmet obravnavane zadeve je odločitev o višini plačila posebnemu revizorju za opravljeno delo (pregled poslovanja nasprotnega udeleženca v zvezi s tremi posli in izdelava posebne revizije o teh treh poslih). Pritožbeno sodišče je s pravnomočnim sklepom I Cpg 333/2021 z dne 14. 9. 2021 v tej zadevi odločilo, da se dopusti izvedba posebne revizije glede posameznih poslov nasprotnega udeleženca. Kot predmet posebne revizije je določilo: (i) preučitev sklenitve najemne pogodbe med nasprotnim udeležencem kot najemojemalcem in stranskim udeležencem, družbo B. LIMITED iz Cipra (večinskim delničarjem nasprotnega udeleženca), kot najemnikom, (ii) preučitev poroštva nasprotnega udeleženca za kredit družbe B. LIMITED iz Cipra pri C. d. o. o. in (iii) preučitev vseh svetovalnih storitev nasprotnega udeleženca z družbo B. LIMITED iz Cipra. Naloga posebnega revizorja je bila, da preveri navedene posle z vidika ustreznosti sprejema odločitev (s pravno-formalnega vidika in z vidika ekonomske upravičenosti), načina izvedbe poslov (z vidika transparentnosti, gospodarnosti, pravno-formalne smotrnosti, zavarovanj), vplivov poslov na poslovanje družbe (z vidika izpostavljenosti tveganjem in s finančno računovodskega vidika) in posebej z vidika skladnosti z davčnimi predpisi ter da predstavi ekonomske učinke posameznega posla in ugotovi morebitna druga tveganja, ki jim je nasprotni udeleženec v posledici pregledanih poslov izpostavljen.

6. Posebni revizor ima v skladu z določilom prvega odstavka 321. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1) pravico do povrnitve stroškov in do plačila za opravljeno delo, pri čemer stroške sodnega postopka v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja in stroške za delo posebnega revizorja krije družba. Če sodišče imenuje posebnega revizorja, odloča tudi o povrnitvi stroškov in plačilu za delo posebnega revizorja (drugi odstavek 321. člena ZGD-1). V tem primeru se stroški in plačilo posebnemu revizorju izplačajo iz predujma, če ta ne zadošča za plačilo stroškov in plačilo dela posebnega revizorja, naloži sodišče družbi založitev dodatnega predujma (tretji odstavek 321. člena ZGD-1). Pri tem velja, da mora trditve (in dokaze) o pravno odločilnih dejstvih na podlagi katerih sodišče določi višino utemeljenih stroškov zatrjevati posebni revizor (smiselna uporaba 212. člena ZPP).1 Sodišče pri določitvi primernega plačila za posebno revizijo upošteva tudi določila Smernic za oblikovanje cen revizijskih storitev z dne 28. 9. 2021 (Smernice).

7. Imenovani posebni revizor je posebno revizijo izdelal 11. 7. 2022 in jo dne 12. 7. 2022 predložil sodišču. Po prejemu računa s specifikacijo za posebno revizijo je nasprotni udeleženec, kot končni zavezanec za plačilo stroškov posebne revizije, argumentirano nasprotoval višini stroškov posebne revizije.2 Nosilni argument nasprotnega udeleženca je bil, da je posebni revizor za posebno revizijo poslov, ki jih je v sklepu I Cpg 333/2021 določilo pritožbeno sodišče, zaračunal preveč ur (neekonomična in neučinkovita organizacija dela posebnega revizorja). Trdil je, da bi moralo biti število porabljenih ur za posebno revizijo, glede na to, da sta bila predmet posebne revizije dejansko le dva posla (najemna pogodba in poroštvena pogodba, obe sklenjeni med nasprotnim udeležencem in stranskim udeležencem kot njegovim večinskim delničarjem)3 in ne celoten (bistveno večji) obseg dela, kot ga je predlagal predlagatelj,4 bistveno manjše. Posebnemu revizorju je očital nerazumno in neučinkovito porabljen čas, podvajanje zaračunanih aktivnosti, neprimerno evidentiranje porabljenega časa, nejasno opredelitev opravljenih aktivnosti posameznih oseb, nemožnost preveritve porabe časa posameznih oseb zaradi nejasno evidentiranih aktivnosti, nerazumen odstop od lastne ocene porabljenih ur in nerazumno odstopanje od tržnih pogojev za primerljive posle.

8. Zaračunanim stroškom posebne revizije je obrazloženo nasprotoval tudi stranski udeleženec.5 Pritožbeno sodišče pri odločitvi navedb stranskega udeleženca o neutemeljenosti zaračunanih stroškov v vlogi z dne 4. 8. 2022 ni upoštevalo. Stranski udeleženec z navedeno vlogo, v kateri nasprotuje le višini stroškov posebnega revizorja za opravljeno delo, namreč ne varuje svojega pravnega položaja. Oseba, ki se kot stranski udeleženec v postopek uspešno vključi, lahko praviloma opravlja vsa pravdna dejanja pod pogojem, da so za stranko, ki se ji je v postopku pridružil, koristna, jim stranka ne nasprotuje in niso v direktnem nasprotju z njenimi ravnanji. Navedeno je posledica dejstva, da stranski udeleženec ni stranka postopka, temveč v pravdi nastopa le kot pomočnik stranke, ki skrbi za njene pravne interese in koristi, pri tem pa posredno varuje lasten pravni položaj. Kot večinski delničar nasprotnega udeleženca stranski udeleženec sicer ima ekonomski interes, da bi bili stroški posebne revizije, ki jih je dolžan plačati nasprotni udeleženec, čim nižji, saj ta znesek načeloma lahko vpliva na poslovanje nasprotnega udeleženca, vendar pa ekonomski interes ne pomeni tudi pravnega interesa.

9. Posebni revizor je na vlogi nasprotnega (in stranskega) udeleženca podal obširen odgovor.6 Obširno je na splošno pojasnil način svojega poslovanja in opravljanja dela, kaj vse mora spoštovati pri opravljanju dela, izpostavil je pravico, da si sam v vsakem posameznem primeru določa način opravljanja dela in analitične postopke, ki jih bo opravil, pojasnil je, da ob podaji ocene stroškov ni bil seznanjen z dokumentacijo, ki jo bo moral preveriti, in da so bile zaračunane ure dejansko opravljene. Podal je posplošene navedbe o načinu evidentiranja ur (zakaj je nekje pol urni razmah, drugje pa šest minutni razmah). Poudaril je, da svoje delo organizira tako, da posebne revizije opravi kakovostno, vestno in strokovno. Pojasnil je, da ni bil seznanjen s sklepom pritožbenega sodišča s katerim je slednje znižalo višino predujma na 44.898,00 EUR. Trdil je, da bi sicer sodišču nemudoma sporočil, da vztraja pri sporočeni ceni za posebno revizijo.

10. Med udeležencema ni bilo sporno, da je bila posebna revizija navedenih treh poslov opravljena, torej da je posebni revizor delo opravil. Sporna je le višina utemeljenih stroškov za opravljeno delo. Zato za odločitev niso bistvene trditve posebnega revizorja o neobstoju pravic nasprotnega udeleženca do opredelitve do vsebinskih zaključkov posebne revizije in niti trditve glede neobstoja pripomb na posebno revizijo in način opravljanja dela s strani predlagatelja. Za odločitev je bistveno le, ali je zaračunano plačilo za vrsto in obseg opravljenega dela, ki je bilo posebnemu revizorju naloženo s sklepom I Cpg 333/2021 z dne 14. 9. 2021, primerno. Torej, ali zahtevano plačilo za posebno revizijo glede števila evidentiranih ur in obračunanih cen ustreza običajni količini porabljenih ur v primerljivih primerih in ali so cene za opravljeno enoto dela primerne. Glede primernosti cen za enoto dela med strankama ni bilo spora, saj so bile cene za posamezne osebe, ki so sodelovale pri posebni reviziji, obračunane v skladu s priporočili Smernic. Med nasprotnim udeležencem in posebnim revizorjem je bila sporna le utemeljenost števila evidentiranih ur (857,8 ur) za posebno revizijo treh poslov.

11. Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine utemeljenih stroškov posebne revizije sledilo trditvam posebnega revizorja. Konkretnih razlogov za to navkljub obrazloženemu nasprotovanju nasprotnega udeleženca v izpodbijanem sklepu ni pojasnilo (kršitev 8. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Pritožbeno sodišče se z odločitvijo sodišča prve stopnje ne strinja. Zato se v nadaljevanju obrazložitve ne bo posebej opredelilo do navedenih kršitev sodišča prve stopnje, saj bo podalo svoje razloge za drugačno odločitev.

12. Posebni revizor je predlagatelju 23. 7. 2020 podal oceno stroškov posebne revizije nad nasprotno udeleženko (A20) za posebno revizijo poslov navedenih v predlogu sklepa skupščine nasprotne udeleženke z dne 21. 7. 2020 (A3). Ocenil je, da bi bil strošek posebne revizije vseh poslov, katerih posebno revizijo je predlagatelj predlagal tudi v tem postopku, 89.796,00 EUR. Pritožbeno sodišče je predlogu predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja, kot je bilo že pojasnjeno, sledilo le delno, in sicer samo glede treh poslov. Glede imenovanja posebnega revizorja za opravo posebne revizije ostalih poslov predlogu predlagatelja ni sledilo. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje predujem za izvedbo posebne revizije določilo v višini 71.836,80 EUR (sklep z dne 26. 10. 2021). Pritožbeno sodišče je po pritožbi nasprotnega udeleženca s sklepom I Cpg 674/2021 z dne 17. 5. 2022 ta znesek še zmanjšalo. Predujem je določilo v višini 44.898,00 EUR. Ocenilo je, da je bilo predlogu za posebno revizijo pravnomočno ugodeno le polovično.

13. Pritožbeno sodišče pritrjuje trditvam nasprotnega udeleženca v vlogi z dne 5. 8. 2022 in pritožbi, da je bil obseg posebne revizije s sklepom pritožbenega sodišča I Cpg 333/2021 z dne 14. 9. 2021 bistveno zmanjšan (vsaj za polovico). Pritožbeno sodišče namreč ni ugodilo predlogu za opravo posebne revizije: (i) vseh poslov povezanih s posojilnimi pogodbami nasprotnega udeleženca s stranskim udeležencem in z družbo D., d. o. o., (ii) vseh morebitnih drugih poroštev danih stranskemu udeležencu ali drugim povezanim osebam, (iii) vseh svetovalnih pogodb s povezanimi osebami in (iv) vseh poslov povezanih s posli za katere je bila predlagana posebna revizija in ki bi lahko pomembno vplivali na preučevano obdobje in so se zgodili pred 1. 1. 2017, vendar največ pet let. Nasprotni udeleženec je upoštevajoč navedeno že v vlogi z dne 5. 8. 2022 in nato še v pritožbi utemeljeno izpostavil, da je bila ocena stroškov, ki jo je posebni revizor podal v dopisu z dne 23. 7. 2020 (A20) podana na podlagi predloga predlagatelja, v katerem so bili navedeni tudi posli, glede katerih sodišče ni sledilo predlogu predlagatelja za imenovanje posebnega revizorja. Držijo tudi trditve, da je glede na navedeno odpadla vsaj polovica poslov, za katere je bila predlagana posebna revizija in bi se zato logično in življenjsko moral zmanjšati tudi predviden obseg dela (število ur).

14. Posebni revizor je glede tega očitka pojasnil le, da ob podaji ocene ni mogel natančno predvideti kakšen obseg dokumentacije bo moral preveriti, kakšne analitične postopke bo moral izvesti in koliko razgovorov bo moral opraviti. Navedel je tudi, da v kolikor bi bil seznanjen s sklepom pritožbenega sodišča, ki je znižal višino predujma, bi nemudoma sodišču sporočil, da se z znižanjem ne strinja in podal dodatna pojasnila. Kakšnih konkretnih navedb kaj je upošteval pri oceni stroškov posebne revizije, kot jo je predlagal predlagatelj, (kakšno število poslov je upošteval, kakšen obseg dokumentacije in kakšne analitične postopke je predvidel, koliko razgovorov je predvidel, …) ni podal. Prav tako ni konkretno pojasnil v čem je dejansko opravljena posebna revizija odstopala od predvidenih opravil in obsega dela, ki jih je upošteval pri pripravi ocene stroškov. Takšnih trditev ni podal niti v odgovoru na pritožbo nasprotnega udeleženca. Le posplošene in pavšalne, z ničemer ovrednotene navedbe v smislu, da je bilo treba večkrat pozivati nasprotnega udeleženca za posredovanje dokumentacije, izvajati popravke v glavni knjigi, usklajevati vpise,... namreč ne zadostujejo za zaključek, da je bilo ob bistvenem zmanjšanju obsega posebne revizije (vsaj za polovico) utemeljeno potrebno število ur primerljivo s številom ur, ki jih je posebni revizor predvidel za posebno revizijo, kot jo je predlagal predlagatelj. To še toliko bolj velja, ker je posebni revizor strokovnjak, od katerega se utemeljeno pričakuje, da zna oceniti potrebne stroške revizije, če ni kakšnih izjemnih okoliščin, ki jih posebni revizor ne bi mogel predvideti in bi vplivale na višino stroškov. Da bi v tem primeru obstajale takšne (nepredvidljive) okoliščine, ki bi zahtevale bistveno več dela kot običajno, pa posebni revizor ni konkretno zatrjeval. Že zato je posebni revizor v tem primeru upravičen kvečjemu do polovice ocenjenih stroškov.

15. Pritožbeno sodišče nadalje sledi pritožbenim očitkom nasprotnega udeleženca, da posebni revizor v svojem pojasnilu, dejansko ni navedel nobenih konkretnih okoliščin iz katerih bi izhajalo, da je v tem primeru zaračunan strošek oprave posebne revizije utemeljen. Večinoma so njegove navedbe posplošene in pavšalne in se ne nanašajo na pojasnila v zvezi z opravljanjem dela v tem, konkretnem primeru. Navedbe, da mora svoje delo skrbno, vestno in kakovostno opraviti, da mora izbirati primerne analitične postopke in načine za opravo dela, da je pri tem samostojen, nič ne povedo o tem, koliko dela je v tem primeru moral opraviti in v čem se ta primer tako zelo razlikuje od ostalih, da je za posebno revizijo treh „običajnih“ pravnih poslov potreboval toliko časa. Že na prvi pogled je namreč tudi po presoji pritožbenega sodišča za posebno revizijo treh pravnih poslov (najemne pogodbe, poroštvene pogodbe in poslov svetovalnih storitev z eno pravno osebo) v obdobju manj kot pet let, poraba ur (857,8 ur, kar predstavlja več kot tri mesečno delovno obveznost enega delavca), ki jo je evidentiral posebni revizor, pretirana.

16. Pritožbeno sodišče razume, da mora posebni revizor, kot je pojasnil v svoji vlogi, v okviru svojih nalog izvesti več analitičnih postopkov, ki niso v naprej določeni, voditi evidenco prejetih in zahtevanih dokumentov v okviru zahtevka za dokumentacijo, zahtevati dokumentacijo tudi od drugih deležnikov, pregledati in preučiti prejeto dokumentacijo, jo strukturirano urediti v obliki poročila, opraviti razgovore s posamezniki in podati svoje ugotovitve. Vendar pa so to opravila, ki jih mora vestno, skrbno in kakovostno opraviti pri vsaki posebni reviziji. Bistveno pa je, da svoje delo organizira tako, da ga opravi učinkovito, ekonomično in kakovostno, in da ne prihaja do podvajanj opravljenega dela. Ker je bilo v tem primeru sporno, ali je posebni revizor oziroma osebe, ki so opravljale posamezna opravila v zvezi s posebno revizijo, utemeljeno skupaj evidentirale 857,8 ur dela, bi moral posebni revizor v skladu z določilom 212. člena ZPP o teh okoliščinah navesti pravno odločilna dejstva, ki bi omogočala preveritev utemeljenosti takšnega števila ur. Posebni revizor takšnih trditev, z izjemo nekaj izjem (sodelovanje več oseb na razgovorih, časovno neskladje evidentiranih opravil, aktivnosti A. A.), ki pa, zaradi pojasnjenega v nadaljevanju, na končno odločitev ne vplivajo, ni podal. 17. Pritožbeno sodišče pritrjuje nasprotnemu udeležencu, da iz specifikacije računa ni mogoče preveriti utemeljenosti zabeleženih opravljenih ur oseb, ki so sodelovale pri posebni reviziji, ker so vnosi presplošni, se večkrat ponavljajo in ni mogoče preveriti, kaj se je pregledovalo in ali je bil glede na obseg dokumentacije, vpisov v glavno knjigo, opravljene analitične postopke, porabljen čas primeren. Prav tako zaradi presplošnega evidentiranja časa ni mogoče preveriti ali je pri izvajanju nalog povezanih s posebno revizijo prišlo do neutemeljenega podvajanja dela.

18. Posebni revizor je tem trditvam nasprotnega udeleženca nasprotoval le pavšalno, da je bilo delo opravljeno, da ni bilo podvajanja dela in da je bilo veliko dokumentacije, ki jo je bilo treba pregledati in veliko usklajevanja. S takšnimi posplošenimi trditvami pri očitkih o tem, da ni mogoče preveriti utemeljenosti evidentiranja posameznih posplošeno navedenih opravil, da ni mogoče preveriti ali je prišlo do podvajanja opravljanja istega dela, posebni revizor ni zmogel svojega trditvenega bremena. Le navedba koliko virov je prejel, koliko virov je dejansko uporabil pri posebni reviziji, da je bila potrebna poglobljena analiza knjiženja (pregled računov, usklajevanje računov s prejetimi ODO obrazci, potrdili plačil, asignacijami, pogodbami in aneksi k pogodbam) za utemeljitev takšne porabe ur (čez 850 ur) ne zadostuje. Posebni revizor namreč ni z ničemer količinsko opredelil števila različnih transakcij, asignacij, pobotov ali drugih pravno odločilnih okoliščin, ki bi upravičevale večje število ur, niti ni pojasnil kako je bilo delo vsebinsko razdeljeno med osebe, ki so opravljale posebno revizijo (kdo je bil zadolžen za kakšen vsebinski segment), da bi bilo mogoče vsaj v določeni meri preveriti utemeljenost ur in obstoj očitanega podvajanja opravil. Le nazivi oseb (_senior maneger, maneger, assistat maneger, senior consultant, asistant_) nič ne povedo o vsebini del, ki so jih te osebe opravile (npr. davčni, pravni ali finančni pregled, ...). Pritožbeno sodišče sicer razume, da je v določeni meri potrebno (minimalno) podvajanje opravil (glede bistvenih zadev) in da je na razgovorih včasih potrebna prisotnost več oseb, vendar pa na podlagi sicer obširnih, a za odločitev v tem primeru vsebinsko „praznih“ (posplošenih in pavšalnih) trditev posebnega revizorja in ob upoštevanju dejstva, da so bili predmet posebne revizije le trije pravni posli, ni mogoče zaključiti, da je evidentirano število porabljenih ur utemeljeno. To še toliko bolj velja, ker je posebni revizor kot strokovnjak zavezan k učinkoviti in ekonomični porabi ur. Koliko je bilo ob navedenih okoliščinah dejansko utemeljeno porabljenih ur, pritožbeno sodišče na podlagi trditev posebnega revizorja in predložene specifikacije, ne more ugotoviti.

19. V takšnih primerih, ko sodišče ne more zanesljivo ugotoviti kakšnega dejstva (v tem primeru števila utemeljeno opravljenih ur), sklepa o njem na podlagi pravil o dokaznem bremenu (215. člen ZPP). Ker pa je v tem primeru nasprotni udeleženec v pritožbi „pripoznal“ zahtevek za plačilo za posebno revizijo v višini 29.932,00 EUR, je pritožbeno sodišče odločilo, da ta znesek predstavlja primerno plačilo za opravljeno delo.

20. Pritožbeno sodišče upoštevajoč vse pojasnjeno tako zaključuje, da primerno plačilo za opravljeno posebno revizijo v tem primeru znaša 29.932,00 EUR. Za višje plačilo, za katerega se je zavzemal posebni revizor, po presoji pritožbenega sodišča ni bilo podlage. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče v skladu z določilom druge in šeste alineje 358. člena ZPP v zvezi z prvim odstavkom 351. člena ZPP pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo, spremenilo izpodbijani sklep in odločilo, kot izhaja iz I. točke izreka tega sklepa.

21. Po specialni določbi 321. člena ZGD-1, po kateri družba (v tem primeru nasprotni udeleženec) krije stroške sodnega postopka v zvezi z imenovanjem posebnega revizorja, krije nasprotni udeleženec sam svoje stroške pritožbenega postopka.

1 V skladu z določilom 212. člena ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. 2 Glej vlogo nasprotnega udeleženca z dne 5. 8. 2022 (list. št. 414 do 416). 3 Poslov povezanih s svetovalnimi storitvami med nasprotnim udeležencem in njegovim večinskim delničarjem naj v pravno odločilnem obdobju, od 1. 1. 2017 do izdaje sklepa pritožbenega sodišča I Cpg 333/2021, po njegovem mnenju ne bi bilo. 4 Sodišče ni ugodilo predlogu predlagatelja za opravo posebne revizije: (i) vseh poslov povezanih s posojilnimi pogodbami nasprotnega udeleženca s stranskim udeležencem in z družbo D., d. o. o., (ii) vseh morebitnih drugih poroštev danih stranskemu udeležencu ali drugim povezanim osebam, (iii) vseh svetovalnih pogodb s povezanimi osebami in (iv) vseh poslov povezanih s posli za katere je bila predlagana posebna revizija, ki bi lahko pomembno vplivali na preučevano obdobje in so se zgodili pred 1. 1. 2017, vendar največ pet let. 5 Glej vlogo stranskega udeleženca z dne 4. 5. 2022 (list. št. 439 do 448). 6 Vloga z dne 18. 10. 2022, list. št. 459 do 469.