Jedro

Odločitev o plačilu za delo posebnega revizorja je akcesorna odločitvi o imenovanju posebnega revizorja, saj je z njo vsebinsko povezana in ji tudi logično sledi. Odločanje o plačilu za delo posebnega revizorja se izvede znotraj postopka imenovanja posebnega revizorja in je vsebinsko del tega postopka. Iz tega sledi, da izpodbijani sklep ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal in glede katerega bi bila lahko dovoljena revizija (37. člen ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP). Če revizija po zakonu ni dovoljena, je ni mogoče niti dopustiti.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je posebnemu revizorju za opravljeno delo posebne revizije priznalo plačilo v višini 75.321,70 EUR na podlagi računa št. SIL0100016346 z dne 13. 7. 2022 (I. točka izreka), nasprotnemu udeležencu naložilo doplačilo predujma v višini 30.423,70 EUR (II. točka izreka) in odločilo, da se plačilo priznanega zneska za delo posebnega revizorja izvrši na njegov transakcijski račun iz založenega predujma (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo pritožbi nasprotnega udeleženca in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je posebnemu revizorju za opravljeno delo posebne revizije priznalo plačilo v višini 29.932,00 EUR, ki se izvrši iz založenega predujma, in odločilo, da se razlika med založenim predujmom in priznanim plačilom za opravljeno delo v višini 14.966,00 EUR vrne nasprotnemu udeležencu (I. točka izreka) in da nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (II. točka izreka).

3. Zoper sklep sodišča druge stopnje vlaga posebni revizor predlog za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Po 37. členu Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon o pravdnem postopku. V skladu s prvim odstavkom 384. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan.

6. Posebni revizor je upravičen do plačila, če opravi svoje delo v skladu s sklepom o imenovanju, v katerem je določen okvir njegovega dela. V postopku imenovanja posebnega revizorja sodišče odloči tudi o pravici posebnega revizorja do povrnitve stroškov in plačila za delo (drugi odstavek 321. člena ZGD-1).

7. Odločitev o plačilu za delo posebnega revizorja je akcesorna odločitvi o imenovanju posebnega revizorja, saj je z njo vsebinsko povezana in ji tudi logično sledi. Odločanje o plačilu za delo posebnega revizorja se torej izvede znotraj postopka imenovanja posebnega revizorja in je vsebinsko del tega postopka. Iz tega sledi, da izpodbijani sklep ni sklep, s katerim se je postopek pravnomočno končal in glede katerega bi bila lahko dovoljena revizija (37. člen ZNP-1 v zvezi s prvim odstavkom 384. člena ZPP). Če revizija po zakonu ni dovoljena, je ni mogoče niti dopustiti.

8. Glede stališča Vrhovnega sodišča iz sklepa III Ips 15/2019 z dne 3. 9. 2019 v zvezi z dovoljenostjo revizije pa Vrhovno sodišče dodaja, da gre za osamljeno stališče, ker se je v nadaljnjih zadevah pokazalo, da temu stališču nadaljnja praksa Vrhovnega sodišča v primerljivih zadevah ni sledila.1

9. Iz navedenih razlogov je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen v zvezi z drugim odstavkom 367. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP-1).

10. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Primerjaj z odločitvami Vrhovnega sodišča v zvezi s predlogi za dopustitev revizije zoper sklepe o stroških postopka - glej sklepe Vrhovnega sodišča II DoR 440/2022 z dne 7. 12. 2022, II DoR 303/2022 z dne 5. 10. 2022, II DoR 115/2020 z dne 19.6.2020, II DoR 96/2020 z dne 15. 5. 2020.