Jedro

Ugovor izpodbojnosti je materialno pravni ugovor, ki ga je procesno mogoče uveljavljati le z nasprotno izpodbojno tožbo, ki se od samostojne izpodbojne tožbe razlikuje po tem, da ni vezana na prekluzivni rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP, temveč zanjo velja da jo je potrebno vložiti do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega dejanja (skladno s prvim odstavkom 183. člena ZPP).

V sporni zadevi gre prav za pravno procesno situacijo iz 308. člena ZFPPIPP, ko mora biti v roku nega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev vložen izpodbojni zahtevek z izbrisno tožbo in ne iz 305. člena ZFPPIPP, ko je dopustno vložiti izpodbojno tožbo po ugovoru izpodbojnosti v roku do konca naroka za glavno obravnavo v zvezi s tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice.

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se izrek sedaj glasi: „I. Tožbenemu zahtevku tožeče stranke, ki glasi:1. Tožena stranka G. d. d. - v stečaju, ..., je dolžna, kot stečajni dolžnik, v stečajnem postopku, ki ga nad njo vodi Okrožno sodišče v Celju, pod opravilno številko St ..., iz vrednosti nepremičnega premoženja, in sicer: - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., ko. ..., last tožene stranke do celote in - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. .., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, prednostno plačati terjatev upnika iz naslova Pogodbe o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 26. 3. 2009 in Dodatka št. 1 k pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 14. 10. 2009, ki je bila v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 24. 11. 2010 upravitelja Z. V. H., v istem stečajnem postopku, v celoti priznana, pred plačilom drugih terjatev iz tega premoženja, „se ugodi. II. Tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi, ki glasi: “1. Razveljavita se: a. Pogodba o zastavi nepremičnin št. ..., ki sta jo dne 26. 3. 2009 sklenila tožeča in tožena stranka, s katero je tožena stranka v korist tožeče stranke, v zavarovanje vseh obstoječih denarnih terjatev tožnice ter terjatev iz bodočih kreditnih in drugih pogodb, ki jih bosta tožnik in toženec sklenila v okviru navedene pogodbe o zastavi nepremičnin, pri čemer celotni znesek po že sklenjeni pogodbi in po bodočih pogodbah znaša 7.500.000,00 EUR s pripadki oziroma skupaj z obrestmi in vsemi pripadki ter morebitnimi stroški, ki bi jih tožnik imel z uveljavljanjem vračila terjatve, do najvišjega zneska 12.000.000,00 EUR, z rokom veljavnosti do 31. 12. 2020, z možnostjo odpoklica, kar vse izhaja iz Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ..., ustanovila hipoteko pri nepremičninah parc.št. ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., vse k. o. ...; b. Sporazum o zavarovanju denarne terjatve, opr. št. ..., ki sta ga dne 30. 3. 2009 pri notarki K. F. sklenili pravdni stranki, z katerim je tožena stranka v korist tožeče stranke, ustanovila hipoteko na nepremičninah parc. št. ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., vse k. o. ..., v zavarovanje denarne terjatve tožnice po Pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ..., v znesku 7.439.053,88 EUR, s fiksno, nominalno obrestno mero v višini 7,2 % letno, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi in ostalimi stroški in pripadki, z rokom vračila do 20. 9. 2009, z možnostjo odpoklica, kot vse izhaja iz Pogodbe o kratkoročnem kreditu št. ... 2. V razmerju med tožečo in toženo stranko se razveljavita: a. Zemljiškoknjižno dovolilo z dne 26. 3. 2009 s katerim je toženec dovolil, da se pri nepremičninah parc. št. ..., vse ko. ... ter parc. št. ..., vse k. o. ..., v korist tožeče stranke vknjiži hipoteka v zavarovanje vseh obstoječih denarnih terjatev tožnice ter terjatev iz bodočih kreditnih in drugih pogodb, ki jih bosta tožnik in toženec sklenila v okviru navedene pogodbe o zastavi nepremičnin, pri čemer celotni znesek po že sklenjeni pogodbi in po bodočih pogodbah znaša 7.500.000,00 EUR s pripadki oziroma skupaj z obrestmi in vsemi pripadki ter morebitnimi stroški, ki bi jih imel z uveljavljanjem vračila terjatve, do najvišjega zneska 12.000.000,00 EUR, z rokom veljavnosti do 31. 12. 2020, z možnostjo odpoklica, kar vse izhaja iz Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ... in b. Zemljiškoknjižno dovolilo z dne 30. 03. 2009 s katerim je toženec dovolil, da se pri nepremičninah parc. št. ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., vse k. o. ..., v korist tožeče stranke vknjiži hipoteka v zavarovanje denarne terjatve tožnice po Pogodbi o kratkoročnem kreditu št. 2184485, v znesku 7.439.053,88 EUR, s fiksno, nominalno obrestno mero v višini 7,2 % letno, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi in ostalimi stroški in pripadki, z rokom vračila do 20. 9. 2009, z možnostjo odpoklica, kot vse izhaja iz Pogodbe o kratkoročnem kreditu št. ... 3. Zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo hipoteke, dovoljene na podlagi zemljiškoknjižnih dovolil iz 2. točke tega izreka, se pri nepremičninah parc. št. ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., vse k. o. ..., dovoli vknjižba izbrisa hipoteke iz 2. točke izreka in vknjižba izbrisa neposredne izvršljivosti notarskega zapisa notarke K. F., opr. št. ..., z dne 30. 3. 2009. 4. N. K. d.d. je dolžna povrniti G. d.d. - v stečaju stroške tega pravdnega postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila“, se zavrne kot neutemeljen. II. Tožena stranka G. d.d. - v stečaju je dolžna tožeči stranki N. d.d. povrniti njene stroške pravdnega postopka v znesku 25.634,26 EUR v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.“

II. Tožena stranka G. d.d.- v stečaju mora tožeči stranki N. d.d. povrniti stroške pritožbe v znesku 11.248,40 EUR v roku 15 dni od prejema te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo II Pg 2001/2010 z dne 11. 10. 2013 izreklo: I. Tožbeni zahtevek tožeče stranke, ki glasi: 1. Tožena stranka G. d. d. - v stečaju, ..., je dolžna, kot stečajni dolžnik, v stečajnem postopku, ki ga nad njo vodi Okrožno sodišče v Celju, pod opravilo številko St ..., iz vrednosti nepremičnega premoženja, in sicer:- nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. Teharje, last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote in - nepremičnine, vpisane v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, prednostno plačati terjatev upnika iz naslova Pogodbe o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 26. 3. 2009 in Dodatka št. 1 k pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 14. 10. 2009, ki je bila v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 24. 11. 2010 upravitelja Z. V. H., v istem stečajnem postopku, v celoti priznana, pred plačilom drugih terjatev iz tega premoženja. 2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške tega postopka skupaj z 20 % DDV, v roku 15 dni od vročitve sodbe, do takrat brezobrestno, po preteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, vse pod izvršbo”, se zavrne. II. Ugodi se tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi tožene stranke in se: 1. Razveljavita: a. Pogodba o zastavi nepremičnin št. ..., ki sta jo dne 26. 3. 20.09 sklenila tožeča in tožena stranka, z katero je tožena stranka v korist tožeče stranke, v zavarovanje vseh obstoječih denarnih terjatev tožnice ter terjatev iz bodočih kreditnih in drugih pogodb, ki jih bosta tožnik in toženec sklenila v okviru navedene pogodbe o zastavi nepremičnin, pri čemer celotni znesek po že sklenjeni pogodbi in po bodočih pogodbah znaša 7.500.000,00 EUR s pripadki oziroma skupaj z obrestmi in vsemi pripadki ter morebitnimi stroški, ki bi jih tožnik imel z uveljavljanjem vračila terjatve, do najvišjega zneska 12.000.000,00 EUR, z rokom veljavnosti do 31. 12. 2020, z možnostjo odpoklica, kar vse izhaja iz Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ..., ustanovila hipoteko pri nepremičninah parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ...,..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vse k. o. ...; b. Sporazum o zavarovanju denarne terjatve, opr. št. ..., ki sta ga dne 30. 3. 2009 pri notarki K. F. sklenili pravdni stranki, z katerim je tožena stranka v korist tožeče stranke, ustanovila hipoteko na nepremičninah pare. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vse k. o. ., v zavarovanje denarne terjatve tožnice po Pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ..., v znesku 7.439.053,88 EUR, s fiksno, nominalno obrestno mero v višini 7,2 % letno, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi in ostalimi stroški in pripadki, z rokom vračila do 20. 9. 2009, z možnostjo odpoklica, kot vse izhaja iz Pogodbe o kratkoročnem kreditu št. .... 2. V razmerju med tožečo in toženo stranko se razveljavita: a. Zemljiškoknjižno dovolilo z dne 26. 3. 2009 s katerim je toženec dovolil, da se pri nepremičninah parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vse k. o. ..., v korist tožeče stranke vknjiži hipoteka v zavarovanje vseh obstoječih denarnih terjatev tožnice ter terjatev iz bodočih kreditnih in drugih pogodb, ki jih bosta tožnik in toženec sklenila v okviru navedene pogodbe o zastavi nepremičnin, pri čemer celotni znesek po že sklenjeni pogodbi in po bodočih pogodbah znaša 7.500.000,00 EUR s pripadki oziroma skupaj z obrestmi in vsemi pripadki ter morebitnimi stroški, ki bi jih imel z uveljavljanjem vračila terjatve, do najvišjega zneska 12.000.000,00 EUR, z rokom veljavnosti do 31. 12. 2020, z možnostjo odpoklica, kar vse izhaja iz Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ... in b. Zemljiškoknjižno dovolilo z dne 30. 03. 2009 s katerim je toženec dovolil, da se pri nepremičninah parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., ..., ...,...,..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vse k. o. ..., v korist tožeče stranke vknjiži hipoteka v zavarovanje denarne terjatve tožnice po Pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ..., v znesku 7.439.053,88 EUR, s fiksno, nominalno obrestno mero v višini 7,2 % letno, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi in ostalimi stroški in pripadki, z rokom vračila do 20. 9. 2009, z možnostjo odpoklica, kot vse izhaja iz Pogodbe o kratkoročnem kreditu št. .... 3. Zaradi vzpostavitve stanja zemljiškoknjižnih vpisov, kot je bilo pred vknjižbo hipoteke, dovoljene na podlagi zemljiškoknjižnih dovolil iz II./2. točke tega izreka, se pri nepremičninah parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vse k. o. ..., dovoli vknjižba izbrisa hipoteke iz II./2. točke izreka in vknjižba izbrisa neposredne izvršljivosti notarskega zapisa notarke K. F., opr. št. ..., z dne 30. 3. 2009. III. Tožeča stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki njene stroške pravdnega postopka v znesku 24.762,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.“

2. Zoper to sodbo je po svojih pooblaščencih pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi ter da tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi v celoti zavrne in toženi stranki naloži plačilo stroškov tožeče stranke, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo samo tista pravno relevantna dejstva, ki so bila med strankama nesporna in sicer, da je bil nad toženo stranko dne 29. 03. 2010 začet stečajni postopek, da je tožeča stranka v zakonskem roku treh mesecev in sicer dne 28. 06. 2010, prijavila svoje terjatve, ki jih je imela do tožene stranke in da je tožeča stranka za zavarovanje svojih terjatev pred začetkom stečajnega postopka z vpisom skupne hipoteke v zemljiško knjigo pridobila ločitveno pravico na nepremičninah tožene stranke. Prav tako je nesporno, da je stečajni upravitelj prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in da je bil sklep Sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic na spletnih straneh AJPES-a objavljen dne 30. 11. 2010. 4. Pritožba pa poudarja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje v zvezi z obstojem objektivnega in subjektivnega pogoja izpodbojnosti v smislu 271. čl. Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) ter obstoja insolventnosti pri dolžniku na dan 26. 03. 2009, ko je bila sklenjena s Pogodbo o zastavi nepremičnin št. ... oziroma na dan 30. 03. 2009, ko je bil sklenjen sporazum o zavarovanju denarne terjatve št. ...

5. Pritožba meni, da je sodišče prve stopnje povsem nekritično sledilo toženi stranki, da je bil stečajni dolžnik insolventen že konec leta 2007 in da bi naj bilo to razvidno iz javnih evidenc tudi laiku. Pod točko 24. obrazložitve sodbe je nato zgolj povzeta ocena finančnega stanja, ki jo je navajala tožena stranka v svojih vlogah, ki pa ni z ničemer izkazana. Obe pravdni stranki sta sicer predlagali postavitev izvedenca finančne stroke, ki bi ugotavljal stanje (in)solventnosti stečajnega dolžnika na dan 26. 03. 2009 oziroma 30. 03. 2009, vendar je sodišče dokazni predlog zavrnilo in kar samo pavšalno ugotovilo, da je dolžnik moral biti insolventen. Med navajanjem razlogov, ki bi naj dokazovali insolventnost, v obrazložitvi sodbe na strani 20. je navedlo tudi, da je tožena stranka oziroma predsednica njene uprave ocenila, da družba na dan 31. 03. 2009 še ni insolventna, ker zamuja z izpolnitvijo svojih obveznosti v obsegu 17,8 % (in ne 20 % kot določa 14. člena ZFPPIPP). Iz obrazložitve sodbe sicer ni razvidno, zakaj sodišče meni, da bi naj to dokazovalo insolventnost, saj v resnici izkazuje ravno obratno, torej, da je še 31. 03. 2009 (še bolj pa 26. 03. 2009 oz. 30. 03. 2009) tožena stranka sama izrecno ugotovila, da družba še ni insolventna.

6. V konkretnem primeru po stališču pritožbe tako ni nobenih okoliščin, ki bi kazale na to, da je tožeča stranka v času sklepanja Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ... z dne 26. 03. 2009 in Notarskega zapisa ... z dne 30. 03. 2009, vedela ali morala vedeti, da je dolžnik insolventen, saj sploh ni nobenih dejstev, ki bi izkazovala, da je bil dolžnik takrat že dejansko insolventen. Stanje insolventnosti bi morala po pravilu o dokaznem bremenu dokazati tožena stranka, ki zatrjuje nastanek insolventnosti že na dan 26. 03. oz. 30. 03. 2009. Gre za tako imenovano domnevno bazo zakonske domneve iz drugega odstavka 271. člena ZFPPIPP in šele če bi tožena stranka uspela dokazati domnevno bazo - to je insolventnost, bi se lahko v nadaljevanju sklicevala na zakonsko domnevo, da je tožeča stranka vedela oziroma morala vedeti za insolventnost. 7. Nesporno je, da je bil postopek prisilne poravnave nad družbo G. d. d. - v stečaju uveden z dnem 28. 12. 2009, torej šele pol leta po sklenitvi izpodbijanih poslov. Sodišče prve stopnje pa navaja, da bi naj postal stečajni dolžnik insolventen že konec leta 2007 in da bi naj to izhajalo iz javno objavljenih podatkov. Po navedbah bi naj iz revidiranega poslovnega poročila za leto 2007, objavljenem septembra 2008 na spletni strani AJPES, izhajalo, da stečajni dolžnik 31. 12. 2007 ni imel dovolj kratkoročnih sredstev za pokrivanje obveznosti oziroma je bilo preveč sredstev dolgoročno vezanih, da bi se lahko poravnavale kratkoročne obveznosti. Takšne zgolj pavšalne navedbe pa nikakor ne izkazujejo obstoja insolventnosti. ZFPPIPP stanje insolventnosti kvalificira kot stanje dolžnikove trajnejše nelikvidnosti (1. točka prvega odstavka 14. člena) ali kot stanje dolgoročne plačilne nesposobnosti (2. točka prvega odstavka 14. člena). Kriteriji za opredelitev insolventnosti so natančno določeni in iz obrazložitve sodbe ne izhaja izpolnitev nobenega izmed navedenih kriterijev, ampak so povzeti zgolj določeni finančno-ekonomski kazalci, ki še ne izkazujejo insolventnosti.

8. S tem, ko sodba nima razlogov o tem, kateri konkretni kriteriji, ki izkazujejo insolventnost iz 14. člena ZFPPIPP, bi naj bili izpolnjeni na dan 30. 03. 2009, je obrazložitev prvostopenjske sodbe tako glede odločilnih dejstev povsem pavšalna, oziroma je sploh brez razlogov o odločilnih dejstvih, s čimer je tožeči stranki odvzeta možnost vsebinsko opredeliti se do zaključkov in ugotovitev sodišča, ki jih le-to mora sprejeti in tudi ustrezno in jasno obrazložiti, česar pa ni storilo, kar pomeni, da ima izpodbijana sodba bistvene pomanjkljivosti, zaradi katerih se niti ne more preizkusiti, s čimer je storjena absolutno bistvena kršitev postopka iz 14. točke 339. člena ZPP. Ker sodišče v obrazložitvi (stran 21 izpodbijane sodbe) izrecno navaja, da bi naj iz Poročila predsednice uprave z dne 29. 06. 2009 izhajalo stanje insolventnosti, čeprav je v poročilu izrecno navedeno nasprotno, da družba na dan 31. 03. 2009 ni insolventna in to sodišče tudi povzame, je s tem naredilo nadaljnjo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP, ker so navedeni razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in med seboj v nasprotju.

Po stališču pritožbe vsekakor v obravnavanem primeru v mesecu marcu 2009 ni bilo mogoče na podlagi javno objavljenih podatkov (bilance tožeče stranke ali iz izkaza poslovnega izida) razbrati, da je tožena stranka insolventna. Stanje insolventnosti in izpolnitev enega izmed pogojev, ki jih določa 14. čl. ZFPPIPP bi lahko ugotovil le sodni izvedenec finančno ekonomske stroke.

9. Nadalje pritožba očita, da je sodišče prve stopnje tudi napačno ugotovilo, da je v obravnavanem primeru izpolnjen objektivni pogoj izpodbijanja, ker bi naj bila izpolnjena zakonska domneva, ki določa, da je pogoj izpodbijanja izpolnjen, če je upnik pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala preden je bilo opravljeno to dejanje. Sodišče je sprejelo stališče tožene stranke, da stečajni dolžnik s Pogodbo o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 26. 03. 2009, ni pridobil nobenih sredstev, ampak so bili zgolj podaljšani prejšnji krediti, tako, da je bil določen nov rok zapadlosti. Navedeno dejstvo sicer iz navedene pogodbe ne izhaja in gre zgolj za zatrjevanje tožene stranke. Nesporno dejstvo je, da je s Pogodbo o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 26. 03. 2009 tožena stranka pridobila kratkoročni kredit v znesku 7.439.053,88 EUR z rokom koriščenja do 30. 04. 2009 in rokom vračila do 20. 09. 2009 (z aneksom št. 1 z dne 14. 10. 2009 je bil kredit spremenjen iz kratkoročnega v dolgoročnega z rokom vračila 5 let). Pogodba o zastavi nepremičnin št. ... z dne 26. 03. 2009, s katero je bil kratkoročni kredit zavarovan, pa je bila sklenjena istega dne torej dne 26. 03. 2009. 10. Tako iz navedenega nespornega dejstva vsekakor izhaja, da je stečajni dolžnik istočasno, ko je bilo sklenjeno izpodbijano zavarovanje, pridobil kreditna sredstva in gre za sočasni nastanek terjatve in ločitvene pravice. Ni relevanten način izplačila in mesto črpanja kreditnih sredstev, kot to navaja sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe, saj so lahko finančna sredstva namenjena tudi pokritju preteklih obveznosti (bodisi do tožeče stranke ali pa drugih upnikov- druge zapadle kreditne obveznosti). V vsakem primeru je prišlo do povečanja premoženja stečajnega dolžnika, ali s povečanjem aktive, ali pa z zmanjšanjem pasive, kar ni relevantno. Nesporno dejstvo je, da je stečajni dolžnik dne 26. 03. 2009 pridobil kredit v višini 7.439.053,88 EUR in da torej ni izpolnjen objektivni pogoj izpodbijanja.

11. Pritožba še meni, da je sodišče prve stopnje nadalje zmotno uporabilo materialno pravo in sicer določbe 308. člena in 304. člena ZFPPIPP. Po stališču sodišča prve stopnje lahko stečajni upravitelj kadarkoli vloži nasprotno tožbo, s katero uveljavlja izpodbojnost pravnih dejanj dolžnika, in pri tem ni vezan na 30 dnevni rok iz 308. člena ZFPPIPP, ne glede na to, da je bila ločitvena pravica pridobljena z vpisom v zemljiško knjigo pred pričetkom stečajnega postopka.

12. Glede na dejstvo, da je v obravnavani zadevi stečajni upravitelj v postopku preizkusa terjatev prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, pritožba poudarja, da se za presojo nastale situacije uporabijo določila 308. člena ZFPPIPP, ki določajo posebna pravila, če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo. Tako 1. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP jasno določa, da mora tisti, ki je prerekal upnikovo ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ker bi naj bila pridobljena z izpodbojnim pravnim dejanjem iz 271. člena ZFPPIPP, vložiti v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev, tožbo v skladu s 275. členom ZFPPIPP. Glede na navedeno, bi moral stečajni upravitelj tožbo vložiti najkasneje do dne 30. 12. 2010 (1 mesec ob objave sklepa o preizkusu terjatev), ker pa je vložil nasprotno tožbo šele dne 21. 02. 2011, je s tem zamudil prekluzivni rok, ki ga določa zakon.

13. Ker stečajni upravitelj v prekluzivnem roku enega meseca ni vložil ustrezne tožbe na izpodbijanje, je nastopila pravna fikcija, ki jo določa četrti odstavek 308. člena ZFPPIPP in sicer veljajo ločitvene pravice za priznane. Zakon namreč določa, da v primeru, če nihče od tistih, ki so prerekali ločitveno pravico, v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatve ne vložijo tožbe, veljata za priznani tako terjatev, kot tudi ločitvena pravica. Na podlagi dejstva, da veljata z iztekom prekluzivnega roka za vložitev tožbe, tako terjatev, kot tudi ločitvena pravica za priznani, lahko upnik, katerega ločitvena pravica je bila prerekana, sodišču predlaga, da izda sklep o ugotovitvi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana terjatev, priznani ter naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (šesti odstavek 308. člena ZFPPIPP v povezavi z 2. točko 304. člena ZFPPIPP).

14. Pritožba opozarja, da je stečajni upravitelj z zamudo prekluzivnega roka za vložitev tožbe, izgubil pravico za izpodbijanje terjatve in ločitvene pravice, saj ti z dnem izteka po samem zakonu veljata za priznani in je nadaljnji ugotovitveni sklep sodišča samo deklaratorne narave. Stečajni upravitelj ne more šele v nadaljnjem postopku, kjer upnik predlaga sklep o ugotovitvi, da sta terjatev in ločitvena pravica priznani, z ugovorom oziroma nasprotno tožbo izpodbijati ločitvene pravice, saj se se ta šteje za priznano ipso iure že z dnem izteka prekluzivnega roka, torej 30. 12. 2010. 15. Pritožba izpostavlja, da tožeča stranka ni zatrjevala, da bi moralo sodišče ugotoviti, da je bil napotitveni sklep napačen, ampak da odloči o obstoju prerekane ločitvene pravice. Pri ugotavljanju obstoja prerekane terjatve pa mora sodišče vsekakor uporabiti določila 308. člena ZFPPIPP in 30 dnevni rok iz 1. točke drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP je prekluzivni materialni rok in napotitveni sklep, ki določa zgolj to, kdo mora vložiti tožbo, nanj ne more imeti vpliva.

16. V kolikor ne bi bilo napotitvenega sklepa, da mora tožeča stranka vložiti tožbo in v pravdnem postopku uveljavljati priznanje ločitvene pravice, bi lahko tožeča stranka predlagala izdajo ugotovitvenega sklepa v stečajnem postopku v skladu s šestim odstavkom 308. člena ZFPPIPP v povezavi z 2. točko 304. člena ZFPPIPP, ki določa, da lahko upnik, katerega ločitvena pravica je bila prerekana, sodišču predlaga, da izda sklep o ugotovitvi, da sta terjatev in ločitvena pravica, s katero je zavarovana terjatev, priznani ter naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo te terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Pri ugotavljanju pogojev za deklaratorno ugotovitev priznanja terjatve in ločitvene pravice, ne more biti razlik, ali sodišče v okviru stečajnega postopka, na podlagi vloženega predloga po 6. odstavku 308. čl. ZFPPIPP ugotavlja ali sta terjatev in ločitvena pravica priznani v skladu s 304. členom ZFPPIPP, ali pa to ugotavlja v okviru pravdnega postopka, na podlagi vložene tožbe.

17. Sodišče prve stopnje zmotno navaja, da je mogoče izpodbojni zahtevek za izpodbijanje ločitvenih pravic, ki so vpisane v zemljiško knjigo, v skladu s četrtim odstavkom 275 člena ZFPPIP uveljavljati tudi z ugovorom v postopku, ki teče na podlagi tožbe ali druge vloge pred sodišče za uveljavljanje ugotovitve ali izpolnitve terjatve, ki je bila pridobljena z izpodbijanim dejanjem, ki po petem odstavku 277. člena ZFPPIP ni vezan na rok. V konkretnem primeru, ko gre za deklaratorno ugotovitev priznanja ločitvene pravice, ki je bila priznana že po samem zakonu v skladu s četrtim odstavkom 308. člena ZFPPIPP, navedenega ugovora ni mogoče vložiti, saj sicer nastanek učinka priznanja terjatve z zamudo roka po samem zakonu, z vložitvijo nasprotne tožbe brez omejitve roka ne bi imel nobenega smisla.

18. Pritožba meni, da je ugovor izpodbojnosti mogoče vložiti samo v tistih postopkih, kjer upnik vloži tožbo na ugotovitev prerekane terjatve v skladu s 300. členom ZFPPIP ali pa tožbo na uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v skladu s 305. čl. ZFPPIP. V obeh navedenih primerih mora upnik šele s tožbo v pravdnem postopku doseči ugotovitev in priznanje terjatve in lahko stečajni upravitelj izpodbija terjatev in ločitveno pravico z ugovorom, ki ni vezan na noben rok, dokler upnikova terjatev ni priznana s konstitutivno sodbo sodišča, medtem, ko gre v primeru iz 308. člena ZFPPIP, ko je ločitvena pravica nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova, za posebno ureditev, kjer vložitev ugovora izpodbojnosti zoper terjatev, ki je že priznana na podlagi zakona, ni možna.

19. Tožeča stranka je priglasila stroške pritožbe.

20. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

21. Pritožba je utemeljena.

22. Sodišče prve stopnje je moralo odločiti na podlagi naslednjih pravno relevantnih trditev pravdnih strank: - t ožeča stranka je v dne 30. 12. 2010 vloženi tožbi navedla, da se pod opr. št. St ... vodi stečajni postopek nad toženo stranko , - da je tožeča stranka je v stečajnem postopku prijavila terjatev do tožene stranke, ki ji je nastala na podlagi dne 26. 3. 2009 sklenjene Pogodbe o kratkoročnem kreditu št. ..., po kateri je tožeča stranka odobrila toženi stranki kratkoročni kredit v višini 7.439.053,88 EUR, nato pa sta sedaj pravdni stranki dne 14. 10. 2009 k navedeni pogodbi sklenili še Dodatek št. 1 k Pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 14. 10. 2009, na podlagi katerega so se spremenili nekateri pogoji vračila kredita, predvsem pa je šlo za spremembo kratkoročnega kredita v dolgoročni kredit, pri tem pa sta v zavarovanje terjatve tožeče stranke iz naslova Pogodbe o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 26. 3. 2009 in Dodatka št. 1 k Pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 14. 10. 2009 pravdni stranki med drugim sklenili Pogodbo o zastavi nepremičnin št. ... z dne 26. 3. 2009 in pa sporazum o zavarovanju denarne terjatve v notarskem zapisu, ki ga je sestavila notarka K. F. pod opr. št. ... dne 30. 3. 2009 in na podlagi navedenega sporazuma, je tožena stranka v zavarovanje navedene terjatve zastavila svoje nepremičnine, tožeča stranka pa je z vpisom skupne hipoteke v zemljiško knjigo pridobila skupno hipoteko do najvišjega zneska 12.000.000,00 EUR na naslednjih nepremičninah: - na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., ... parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote, - na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. T., last tožene stranke do celote, - na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k.o. ..., last tožene stranke do celote in - na nepremičnini, vpisani v zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Celju, parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., parcela št. ..., vl. št. ..., k. o. ..., last tožene stranke do celote; - da je tožeča stranka je v svojih knjigovodskih evidencah terjatev iz naslova Pogodbe o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 26. 3. 2009 in Dodatka št. 1 k Pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 14. 10. 2009 terjatev delno vodila pod oznako ..., delno pa pod oznako ...; - da je tožeča stranka v stečajni postopek dne 28. 6. 2010 prijavila: - glavnico v znesku 2.454.887,78 EUR (...), - nadomestila v znesku 5.343,58 EUR (...), - obresti v znesku 86.535,51 EUR (...), - glavnico v znesku 4.984.166,10 EUR (….) in - obresti v znesku 177.713,22 EUR (...) ter je na podlagi pridobljene skupne hipoteke v stečajnem postopku uveljavljala terjatev, zavarovano z ločitveno pravico in sicer na zgoraj navedenih nepremičninah, ki so v lasti tožene stranke ; - da je sodišče dne 30. 11. 2010 na spletnih straneh AJPES objavilo Sklep o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic, s katerim je v prvi točki odločilo, da se o priznanih in prerekanih terjatvah ter o tem, kdo mora v drugem postopku uveljaviti zahtevek za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic odloči tako, kot je navedeno v končnem seznamu preizkušenih terjatev upravitelja z dne 24. 11. 2010, ki je sestavni del izreka izpodbijanega sklepa in ki je bil objavljen hkrati z objavo izpodbijanega sklepa; - da je iz končnega seznama preizkušenih terjatev z dne 24. 11. 2010 je razvidno, da je stečajni upravitelj v celoti priznal terjatev tožeče stranke, prerekal pa je ločitveno pravico oziroma pravico tožeče stranke do plačila njene terjatve iz nepremičnega premoženja tožene stranke pred plačilom terjatev drugih upnikov tožene stranke iz tega premoženja; - da je stečajni upravitelj v končnem seznamu preizkušenih terjatev z dne 24. 11. 2010 tudi navedel, da mora v drugem postopku zahtevek za ugotovitev obstoja prerekanih terjatev, ločitvenih pravic oziroma izločitvenih pravic vložiti upnik, torej tožeča stranka; - da je ločitveno pravico oziroma pravico upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tožeča stranka pridobila na podlagi pridobljene zastavne pravice na nepremičninah tožene stranke, na način kot je bilo to že opisano; - da je tožena stranka pravočasno odgovorila na tožbo in hkrati z njo vložila tudi nasprotno tožbo; - ugovarjala je višini vrednosti spornega predmeta, ki ga je v tožbi določila tožeča stranka in kot nesporne potrdila navedbe tožeče stranke o začetku stečajnega postopka, o pravočasni prijavi denarne terjatve in ločitvene pravice v stečajni postopek, o nastanku sporne ločitvene pravice na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ..., z dne 26. 3. 2009 in sporazuma o zavarovanju denarne terjatve notarke K... F... pod opr. št. ..., z dne 30. 3. 2009 in prerekanju ločitvene pravice tožeče stranke po stečajnem upravitelju, dodala pa, da tožeča stranka ni navedla razlogov prerekanja ločitvene pravice; - da je stečajni upravitelj ločitveno pravico, ki jo je prijavila tožeča stranka na nepremičninah, ki so predmet tega postopka, prerekal iz razloga, ker je bila ločitvena pravica pridobljena z izpodbojnimi pravnimi dejanji tožene stranke, kot stečajnega dolžnika; - da je sklep o preizkusu terjatev opr. št. ... pravnomočen; - da tožena stranka zato sedaj zoper zahtevek tožeče stranke z nasprotno tožbo podaja ugovor izpodbojnosti v smislu četrtega odstavka 275. člena ZFPPIPP; - da je nad toženo stranko bil stečajni postopek uveden z vložitvijo predloga za začetek postopka prisilne poravnave in sicer dne 28. 12. 2009, sklep o začetku stečajnega postopka pa je bil dne 29. 3. 2010 objavljen na spletni strani Ajpes-a; - da je v stečajni postopek, ki teče nad toženo stranko, tožeča stranka med drugim prijavila denarni terjatvi, ki izvirata iz Pogodbe o kratko ročnem kreditu št. ..., z dne 26. 3. 2009 in ločitvene pravice in sicer:- 1. denarno terjatev v višini 2,546.766,87 EUR (točka IV. prijave terjatve tožnice z dne 28. 6. 2010), zavarovano z ločitveno pravico na nepremičninah tožene stranke pare. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ...,... in ..., vse k. o. ..., nastalo na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ..., z dne 26. 3. 2009 in notarskega zapisa opr. št. ..., z dne 30. 3. 2009 in njegovega uradnega popravka opr. št. ..., z dne 18. 9. 2009 (točka IV. prijave in točka IV. preizkusnega lista terjatve tožene stranke prijavljene pod zap. št. ...), 2. denarno terjatev v višini 5.161.879,32 EUR, zavarovano z ločitveno pravico na nepremičninah tožene stranke parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vse k. o. ... ter parc. št. ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ..., ... in ..., vse k. o. ..., nastalo na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ..., z dne 26. 3. 2009 in notarskega zapisa opr. št. ..., z dne 30. 3. 2009 in njegovega uradnega popravka opr. št. ..., z dne 18. 9. 2009 (točka IV. prijave in točka IV. preizkusnega lista terjatve tožene stranke prijavljene pod zap. št. ...), - da je insolvenčni postopek nad toženo stranko je bil uveden dne 28. 12. 2009, kar pomeni, da predstavlja obdobje od 28. 12. 2008 do dne 29. 3. 2010 obdobje izpodbojnosti v smislu 269. člena ZFPPIPP; - da so vse terjatve tožeče stranke, ki so navedene v tožbi, nastale, preden je bila v korist tožnika ustanovljena ločitvena pravica na nepremičninah v lasti toženca; - da terjatev tožeče stranke zoper toženo stranko po Pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ..., z dne 26. 3. 2009, ni nastala z dnem podpisa navedene kreditne pogodbe, saj pri tej kreditni pogodbi ni šlo za to, da je tožeča stranka pridobila novo denarno terjatev do toženca (v skupni prijavljeni višini 7.708.646,19 EUR), temveč je šlo za preoblikovanje starih kreditnih obveznosti tožeče stranke do tožene stranke, tako da so vse obveznosti po tej kreditni pogodbi torej obstajale že pred 26. 3. 2009 in kreditni pogodbi namreč ni sledila nova (kreditna) obveznost, temveč je šlo zgolj za preoblikovanje prej danih kreditov tožeče stranke toženi in sicer po sledečih pogodbah: po pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ..., z dne 5. 9. 2008 za znesek 900.000,00 EUR; po pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ..., z dne 19. 9. 2008 za znesek 1.000.000,00 EUR; po pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ..., z dne 26. 9. 2008 za znesek 575.164,16 EUR; po pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ..., z dne 10. 10. 2008 za znesek 2.000.000,00 EUR; po Pogodbi o odplačnem odstopu terjatev št. ..., z dne 16. 1. 2009, za znesek 280.000,00 EUR; po Pogodbi o odplačnem odstopu terjatev št. ..., z dne 10. 11. 2008, za znesek 180.000,00 EUR; po Pogodbi o odplačnem odstopu terjatev št. ..., z dne 13. 11. 2008, za znesek 450.000,00 EUR; po Pogodbi o odplačnem odstopu terjatev št. ..., z dne 25. 11. 2008, za znesek 100.871,00 EUR; po Pogodbi o odplačnem odstopu terjatev št. ..., z dne 16. 12. 2008, za znesek 500.000,00 EUR; po Pogodbi o odplačnem odstopu terjatev št. ..., z dne 5. 1. 2009, za znesek 621.447,00 EUR; po Pogodbi o odp1ačnem odstopu terjatev št. ..., z dne 22. 10. 2008, za znesek 240.023,00 EUR in po Pogodbi o odplačnem odstopu terjatev št. ..., z dne 3. 12. 2008, za znesek 775.348,00 EUR; - da so so vse navedene pogodbe dne 26. 3. 2009 združile v eno samo po pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ..., katere namen je bil določiti novo zapadlost prej danih kreditov ter dodati terjatvi tožeče stranke še zavarovanje z ustanovitvijo zastavnih pravic na nepremičninah tožene stranke in tako pri sedaj združenih pogodbah ne gre za to, da je tožeča stranka toženi stranki dejansko odobrila nove kredite, temveč je šlo tudi pri vseh zgornjih kreditnih pogodbah (z izjemo pogodb o odplačnem odstopu terjatev), za preoblikovanje že prej danih kreditov: - da se dne 26. 3. 2009 za toženo stranko ni spremenilo nič drugega kot to, da so se krediti združili v enega, da se je za vse kredite določila enotna zapadlost (podaljšana z dodatkom št. 1) in, da je tožeča stranka pridobila ločitveno pravico na spornih nepremičninah, ki je do tedaj ni imela in je to pridobila dne 26. 3. 2009 s sklenitvijo Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ... in kasneje še s sklenitvijo Sporazuma o zavarovanju denarne terjatve, opr. št. ..., z dne 30. 3. 2009; - da je tožeča stranka s tem dejanjem pridobila ugodnejše pogoje za poplačilo svoje terjatve do tožene stranke (271. člen ZFPPIPP), domneva pa se, da je objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je upnik zaradi pravnega dejanja stečajnega dolžnika pridobil položaj ločitvenega upnika glede plačila terjatve, ki je nastala, preden je bilo opravljeno to dejanje (2. točka prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP); - da obstaja subjektivni pogoj izpodbojnosti, saj je tožeča stranka za insolventnost tožene stranke na dan pridobitve zastavne pravice na nepremičninah vedela oziroma bi za insolventnost tožene stranke morala vedeti, saj ta izhaja iz javno objavljenih podatkov: - da je tožena stranka postala insolventna konec leta 2007, izhaja iz javne objave poslovnega poročila tožeče stranke za leto 2007 septembra 2008, tožeča stranka pa je banka in kot takšna profesionalec; - da tožena stranka ob upoštevanju tretjega odstavka 275. člena ZFPPIPP z nasprotno tožbo zahteva tako razveljavitev zavezovalnega, kot tudi razpolagalnega pravnega posla stečajnega dolžnika (toženke), ker oba navedena (zavezovalni in razpolagalni) namreč izpolnjujeta objektivne pogoje izpodbojnosti, saj je bila zastavna pogodba sklenjena dejansko po tem, ko je nastala terjatev tožeče stranke, prav tako pa je po nastanku terjatve nastal tudi razpolagalni pravni posel stečajnega dolžnika - izdaja zemljiškoknjižnega dovolila, konkretni izpodbojni zahtevek se uveljavlja z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-l, pri čemer ne gre za položaj iz tretjega odstavka 244. člena ZZK-1 in ker je bila zastavna pravica v korist toženke ustanovljena tako s Pogodbo o zastavi nepremičnin št. ..., kot tudi z notarskim zapisom opr. št. ..., toženka izpodbija oba navedena pravna posla; - tožeča stranka je zatrjevala, da se glede na dejstvo, da je stečajni upravitelj prerekal ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, za uporabo nastale situacije uporabijo določila 308. čl. ZFPPIPP, ki določajo pravila, ki se uporabljajo, če je prerekana ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, pri čemer 1. točka drugega odstavka 308. člena ZFPPIPP določa, da mora tisti, ki je prerekal upnikovo ločitveno pravico, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, ker bi naj bila pridobljena z izpodbojnim pravnim dejanjem iz 271. čl. ZFPPIPP, vložiti v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatve, tožbo v skladu s 275. členom ZFPPIPP in glede na navedeno, bi moral stečajni upravitelj tožbo vložiti najkasneje do dne 30. 12. 2010 (l mesec ob objave sklepa o preizkusu terjatev), ker pa je vložil nasprotno tožbo šele dne 21. 2. 2011, je s tem zamudil prekluzivni rok, ki ga določa zakon, zato je nastopila fikcija iz četrtega odstavka 308. čl. ZFPPIPP, da veljajo ločitvene pravice za priznane; - v konkretnem primeru, ko gre za deklaratorno ugotovitev priznanja ločitvene pravice, ki je bila priznana že po četrtem odstavku 308. čl. ZFPPIPP, navedenega ugovora izpodbojnosti ni mogoče vložiti, saj sicer nastanek učinka priznanja terjatve z zamudo roka za vložitev tožbe ne bi imel nobenega smisla in je ugovor izpodbojnosti je mogoče vložiti samo v tistih postopkih, kjer upnik vloži tožbo na ugotovitev prerekane terjatve v skladu s 300. čl. ZFPPIP ali pa tožbo na uveljavitev prerekane zavarovane terjatve ali ločitvene pravice v skladu s 305. čl. ZFPPIP; - tožeča stranka je nasprotovala izpodbojni tožbi tudi iz vsebinskih razlogov, ker niso podani vsi elementi izpodbojnosti; - v času sklepanja Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ... z dne 26. 3. 2009 in Notarskega zapisa ... z dne 30. 3. 2009 ni nobenih dejstev, ki bi izkazovala, da je bil dolžnik takrat že dejansko insolventen, saj je postopek prisilne poravnave nad družbo G. d. d. - v stečaju bil uveden z dnem 28. 12. 2009, torej šele pol leta pozneje, vsekakor v obravnavanem primeru v mesecu marcu 2009 ni bilo mogoče na podlagi javno objavljenih podatkov (bilance tožeče stranke ali iz izkaza poslovnega izida) razbrati, da je tožena stranka insolventna; - tožena stranka je v prvi pripravljalni vlogi navedla, da sklep o preizkusu terjatev vsebuje pravnomočno odločitev o tem, kdo mora v sodnem postopku uveljavljati zahtevek za ugotovitev obstoja ali neobstoja prerekane terjatve (4. točka drugega odstavka 69. člena ZFPPIPP) in ker je tožeča stranka tožbo na ugotovitev obstoja ločitvenih pravic v konkretnem primeru vložila, ima tožena stranka pravico zoper upnikov zahtevek podati ugovor izpodbojnosti v smislu četrtega odstavka 275. člena ZFPPIPP; - tožena stranka je poudarila je, da tožeča stranka obstoju objektivnega pogoja izpodbojnosti toženčevega izpodbijanega dejanja ne nasprotuje, glede obstoja subjektivnega pogoja pa je poudarila, da je tožeča stranka finančna institucija, ki jo zavezujejo strožja pravila skrbnosti kot druge udeležence na trgu, kot strokovnjak na področju finančnega poslovanja, od katerega se že po splošnih pravilih pričakuje večja stopnja skrbnosti (drugi odstavek 6. člena OZ), bi morala s previdnostjo pregledati in proučiti celotno poslovno poročilo prezadolžene toženke.

23. Pritožbeno sodišče soglaša s pritožbo, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je štelo, da je tožena stranka ravnala materialno pravno pravilno, ko je uveljavljala materialno pravni ugovor izpodbojnosti z nasprotno izpodbojno tožbo skladno z določbo četrtega odstavka 275. člena ZFPPIPP, ki glasi: “Če oseba, v korist katere je bilo opravljeno dejanje iz 271. člena tega zakona, s tožbo ali drugo procesno vlogo v postopku pred pristojnim sodiščem ali drugim državnim organom proti stečajnemu dolžniku uveljavlja ugotovitev ali izpolnitev svoje terjatve, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek mogoče uveljavljati tudi z ugovorom v postopku, ki teče na podlagi take tožbe ali druge procesne vloge (v nadaljnjem besedilu: ugovor izpodbojnosti).

24. Ugovor izpodbojnosti je materialno pravni ugovor, ki ga je procesno mogoče uveljavljati le z nasprotno izpodbojno tožbo, ki se od samostojne izpodbojne tožbe razlikuje po tem, da ni vezana na prekluzivni rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP, ki glasi: “Izpodbojno tožbo je treba vložiti v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka“, temveč zanjo velja da jo je potrebno vložiti do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega dejanja (skladno s prvim odstavkom 183. člena ZPP).

25. V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožeča stranka pravočasno prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko tako terjatev kot ločitveno pravico, pridobljeno z vpisom v zemljiško knjigo po pogodbi o kratkoročnem kreditu št. ... z dne 26. 3. 2009 z dodatki nastalo na podlagi Pogodbe o zastavi nepremičnin št. ..., z dne 26. 3. 2009 in notarskega zapisa opr. št. ..., z dne 30. 3. 2009, slednjo pa je stečajni upravitelj glede zastavne pravice na nepremičninah k. o. ... in k. o. ... prerekal iz razloga, ker je bila pridobljena z izpodbojnim pravnim dejanjem dolžnika (listina A 14 v spisu) in s končnim seznamom preizkušenih terjatev z dne 24. 11. 2010 odločil, da mora zahtevek za ugotovitev obstoja prerekane ločitven pravice vložiti upnik torej tožeča stranka (listina A 10 v spisu) in sodišče je, sledeč temu napotilu, dne 30. 11. 2010 objavilo sklep St ... o preizkusu terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic (listina A 8 v spisu), s katerim je na uveljavitev prerekane ločitve pravice napotilo tožečo stranko.

26. Tožeča stranka je vložila tožbo na uveljavitev prerekane ločitvene pravice, vendar pa je že v tožbi opozorila, da je napotitveni sklep sodišča izdan v nasprotju s 308.členom ZFPPIPP, saj bi moral na pravdo biti napoten stečajni dolžnik oziroma sedaj tožena stranka, ki bi morala skladno s 1. točko drugega odstavka 308. člena v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti tožbo v skladu z 275. členom ZFPPIPP.

27. Prav ima pritožba, da je sodišče prve stopnje zmotno sledilo le pravnomočnemu napotitvenem sklepu, kdo mora v drugem postopku uveljavljati svojo prerekano pravico in pri tem spregledalo, da tožeča stranka s tožbo dejansko in pravno uveljavlja izdajo sklepa po šestem odstavku 308. člena ZFPPIPP.

28. Po stališču pritožbenega sodišča upniku, ki je pridobil ločitveno pravico z vpisom v zemljiško knjigo in če je ta ločitvena pravica prerekana ter je na uveljavitev te pravice v pravdi zmotno napoten upnik, ni mogoče odreči, da v tožbi, ki jo vloži po zmotnem napotitvenem sklepu, zaradi zavarovanja svojih pravic uveljavlja ugovor priznane ločitvene pravice po četrtem odstavku 308. člena ZFPPIPP in posledično tožbeni zahtevek vsebuje predlog za izdajo sklepa po 304. členu ZFPPIPP.

29. Kolikor bi se strogo gramatikalno sledilo napotitvenemu sklepom sodišča, ki so vsebinsko zmotna, potem bi lahko prišlo do zlorabe pravic upnikov ali stečajnega dolžnika, če bi se v fazi preizkusa terjatev zmotno napotilo na pravdo tistega, katerega ločitvena pravica je nastala z vpisom v zemljiško knjigo in za katere je predpisan poseben postopek uveljavljanja v primeru prerekanja (308. člen ZFPPIPP v povezavi z 275. členom ZFPPIPP) za razliko, ko je upniku prerekana ločitvena pravica, ki ni nastala z vpisom v zemljiško knjigo (305. člen ZFPPIPP v povezavi z 275. členom ZFPPIPP), v obeh primerih pa je ločitvena pravica prerekana iz razlogov, ker naj bi bila pridobljena z izpodbojnim dejanjem.

30. Zloraba pravic se namreč pokaže prav na način, kot je v obravnavani zadevi, ko bi morala na uveljavitev izpodbojnega zahtevka biti napotena tožena stranka, ker pa je bila na ugotovitev obstoja ločitvene pravice zmotno napotena tožeča stranka, je tožena stranka uveljavljala izpodbojni zahtevek z ugovorom izpodbojnosti.

31. Medtem, ko mora upnik, katerega ločitvena pravica, ki je ni pridobil z vpisom v zemljiško knjigo, in je prerekana zaradi izpodbojnosti dejanja, s katerim je pridobljena, v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev, vložiti tožbo, s katero zahteva, da sodišče naloži stečajnemu dolžniku prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja ki je predmet ločitvene pravice (prvi odstavek 305. člena ZFPPIPP), pa mora po posebnem pravilu iz 308. člena ZFPPIPP (z naslovom izpodbijanje ločitvene pravice, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo ali na podlagi izvršilnega naslova) v primeru, če je prerekana upnikova ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo, tisti, ki je prerekal ločitveno pravico v enem mesecu po objavi sklepa o preizkusu terjatev vložiti, če je ločitvena pravica prerekana, ker je pridobljena z izpodbojnim dejanjem iz 271. člena ZFPIPP tožbo, v skladu z 275. členom tega zakona (tretji odstavek 275. člena ZFPPIPP glasi: “Izpodbojni zahtevek, katerega predmet je pravno dejanje, na podlagi katerega je bila opravljena vknjižba lastninske ali druge stvarne pravice v korist določene osebe, je treba uveljavljati z izbrisno tožbo v skladu s 1. točko drugega odstavka 243. člena ZZK-1, razen če izbris izpodbijanih vpisov ni dovoljen po tretjem odstavku 244. člena ZZK-1).

32. V sporni zadevi gre prav za pravno procesno situacijo iz 308. člena ZFPPIPP, ko mora biti v roku nega meseca od objave sklepa o preizkusu terjatev vložen izpodbojni zahtevek z izbrisno tožbo in ne iz 305. člena ZFPPIPP, ko je dopustno vložiti izpodbojno tožbo po ugovoru izpodbojnosti v roku do konca naroka za glavno obravnavo v zvezi s tožbo na ugotovitev obstoja ločitvene pravice.

33. Zlorabo procesno materialnih pravic preprečuje že ZFPPIPP sam, ker določba petega odstavka 275. člena zakona glasi: “Če oseba, v korist katere je bilo opravljeno dejanje iz 271. člena tega zakona, s prijavo v stečajnem postopku uveljavlja svojo terjatev ali ločitveno ali izločitveno pravico, ki jo je pridobila s tem dejanjem, je izpodbojni zahtevek glede tega dejanja dovoljeno uveljaviti samo, če je ta terjatev ali ločitvena ali izločitvena pravica prerekana v skladu s pravili tega zakona o preizkusu terjatev ali ločitvenih in izločitvenih pravic.” Navedeno določilo ni mogoče razlagati drugače kot glasi, torej tako, da je procesni predpogoj za vložitev izpodbojnega zahtevka pravilno prerekanje ločitvene pravice v skladu s pravili tega zakona o preizkusu ločitvenih pravic. Pravilno prerekanje pa ne pomeni zgolj prerekanje ločitvene pravice zaradi izpodbojnosti, temveč tudi pravilno napotitev na uveljavljanje prerekane ločitvene pravice, ker oboje skupaj šele tvori celoto zakonskih pogojev za vložitev izpodbojne tožbe.

34. Prav ima pritožba, da tožeča stranka ni bila pravilno napotena na pravdo in da bi morala na pravdo biti napotena tožena stranka in ker ni bila, bi pomenilo zlorabo pravic, če bi se zgolj zaradi tega toženi stranki dopustil ugovor izpodbojnosti z nasprotno izpodbojno tožbo, ki ni vezana na poseben prekluzivni materialno pravni rok iz prvega odstavka 277. člena ZFPPIPP (šest mescev po objavi oklica o začetku stečajnega postopka).

35. Tako je sodišče prve stopnje po povedanem zmotno sledilo napotitvenemu sklepu glede uveljavljanja ločitvene pravice v pravdi in posledično zmotno štelo, da sme tožena stranka uveljavljati ugovor izpodbojnosti z nasprotno izpodbojno tožbo po četrtem odstavku 275. člena ZFPPIPP.

36. Tožena stranka bi smela glede na vse navedeno, da bi morebiti lahko bila uspešna s svojim zahtevkom, vložiti le izbrisno tožbo po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP, s katero bi uveljavljala izpodbojni in izbrisni zahtevek, katere vložitev pa je vezana na rok enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev.

37. Tožena stranka v roku enega meseca po objavi sklepa o preizkusu terjatev ni vložila izbrisne tožbe (sklep je objavljen 30. 11. 2010), izpodbojna tožba po ugovoru izpodbojnosti pa v konkretnem primeru ni dovoljena po materialnem pravu, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi zavrniti, kot pravilno opozarja pritožba.

38. Pritožba ima prav, da je v celoti utemeljen tožbeni zahtevek po tožbi, s katerim tožeča stranka, potem ko je tožena stranka zamudila materialno pravni prekluzivni rok za vložitev izbrisne tožbe po tretjem odstavku 275. člena ZFPPIPP in se šteje po četrtem odstavku 308. člena ZFPPIPP prerekana ločitvena pravica za priznano, uveljavlja smiselno izdajo sklepa po 304. členu ZFPPIPP, po katerem sodišče ugotovi, da se šteje ločitvena pravica za priznano in da mora tožena stranka prednostno plačati neprerekano zavarovano terjatev iz vrednosti nepremičnin, ki so predmet ločitvene pravice.

39. Pritožbeno sodišče še dodaja, da tožena stranka ne bi mogla biti uspešna niti s pravočasno izpodbojno izbrisno tožbo, saj je v sodni praksi že večkrat odločeno, da zgolj sklenitev kreditne pogodbe, s katero se pokriva stara obveznost (ki je praviloma že tudi bila zavarovana), tako da refinanciranje pomeni zgolj odlog plačila starih obveznosti, obenem pa lahko tudi spremembo nekaterih drugih pogojev kreditiranja, ne pomeni privilegiranje upnika in zato ne obstoji objektivni pogoj izpodbojnosti po drugi alineji 1. točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP, tako da je zaradi neobstoja enega od pogojev za izpodbojnost po 271. členu ZFPPIPP neutemeljen izpodbojni tožbeni zahtevek v celoti (primerjaj VS RS sodba III Ips 55/2002 z dne 17. 10. 2002, sodba III Ips 113/2007 z dne 9. 3. 2010). Prav takšno dejansko stanje, kot je bilo obravnavano v navedenih sodnih zadevah, pa je zatrjevala tožena stranka. Že po prvotnih (starih) kreditnih pogodbah, ki jih je nadomestila sporna kreditna pogodba, pa so bili krediti zavarovani, saj to izhaja iz po toženi stranki predloženih kreditnih pogodb (listine B 7 do B 18) in da pri spornem zavarovanju gre zgolj za dodatno zavarovanje.

40. Glede na to, da je bilo pritožbi ugoditi že zaradi vsega navedenega, se pritožbeno sodišče s drugimi pritožbenimi navedbami ni ukvarjalo.

41. Tako je glede na utemeljenost pritožbe pritožbeno sodišče pritožbi tožeče ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo, tako da je tožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodilo in v celoti zavrnilo tožbeni zahtevek tožene stranke po nasprotni tožbi (358. člen ZPP).

42. Ker je tožeča stranka v postopku uspela, ji je bilo skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP glede na uspeh v pravdi priznati potrebne stroške postopka. Pritožbeno sodišče je stroške odmerilo skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) in Zakonom o sodnih taksah (ZST-1) in glede na to, kako in v kakšni višini je tožeča stranka stroške priglasila ter ob soglasno ugotovljeni vrednosti spornega predmeta v znesku 909.706,00 EUR. Tožeči stranki je priznalo naslednje stroške postopka na prvi stopnji: nagrado za postopek po tar. št. 3100 ZOdvT v znesku 3737,50 EUR, nagrado za postopek po nasprotni tožbi po tar. št. 3100 ZOdvT 3.607,50 EUR (kot je ta strošek priglasila tožeča stranka), nagrado za narok po tožbi po tar. št. 3102 ZOdvT v znesku 3.450,00 EUR, nagrada za narok po nasprotni tožbi po tar. št. 3102 v znesku 3.330,00 EUR (kot je ta strošek priglasila tožeča stranka), po tar. št. 6002 nagrado za materialne stroške v znesku 20,00 EUR, po tar. št. 6003 kilometrino 42,92 EUR (M.- C.- M.-58km x 2 x 0,37 EUR), kar znaša 14.187,92 EUR, vse povečano za 22% DDV, ker je pooblaščenec tožeče stranke zavezanec za plačilo DDV in to znaša 3.121,34 EUR ali skupaj 17.309,26 EUR in po ZST-1 sodna taksa za tožbo v znesku 8.325,00 EUR (preveč plačano sodno takso je tožeča stranka prejela vrnjeno 28. 1. 2014 - listna številka 114 spisa). Skupaj tako priznani stroški tožeče stranke znašajo 25.634,26 EUR, ki jih je tožena stranka dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (skladno z načelnim pravnim mnenjem VS RS z dne 13. 12. 2006).

43. Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela, ji mora tožena stranka povrniti stroške pritožbe, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo skladno z Zakonom o odvetniški tarifi (ZOdvT) in tožeči stranki priznalo naslednje priglašene stroške postopka: po tar. št. 3210 nagrado za postopek z rednimi pravnimi sredstvi po tožbi v znesku 4600,00EUR in po isti tarifni številki nagrada za redno pravno sredstvo po nasprotni tožbi v znesku 4600,00 EUR, po tar. št. 6002 nagrado za materialne stroške v znesku 20,00 EUR, kar skupaj znaša 9220,00 EUR, povečano za 22% DDV, ker je pooblaščenec tožeče stranke zavezanec za plačilo DDV in ta znaša 2028,40 EUR. Skupaj tako priznani stroški tožeče stranke znašajo 11.248,40 EUR, ki jih je tožena stranka dolžna plačati v roku 15 dni po prejemu te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila (154. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 165. člena ZPP). Stroškov sodne takse za pritožbo tožeča stranka ni priglasila.