Jedro

ZNP-1 v 37. členu določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP. Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnjena pritožba udeležencev nepravdnega postopka zoper sklep sodišča prve stopnje o dovolitvi subjektivne spremembe predloga za delitev nepremičnin v solastnini, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato ga z revizijo ni dopustno izpodbijati.

Izrek

Reviziji se zavržeta.

Obrazložitev

1. Predlog za delitev nepremičnin, parcel s sedanjimi parcelnimi številkami 1313/2, 2104 in 2105 k. o. ..., je predlagateljica kot ena od solastnikov vložila 6. 12. 2017 zoper preostala solastnika A. A. in B. B. 2. S pravnomočno sodbo P 2374/2016 – II z dne 1. 4. 2019 je Okrožno sodišče v Ljubljani A. A. naložilo, da mora v 15 dneh izdati listino, na podlagi katere se bo pri njenem solastninskem deležu na parceli št. 1313/2 k. o. ... kot lastnica vpisala C. C. 3. Zaradi navedenega in ker je A. A. ... 7. 2019 umrla, je sodišče prve stopnje na predlagateljičin predlog odločilo, da se dopusti sprememba predloga tako, da se bo ta nepravdni postopek namesto z imenovano nadaljeval z C. C. C. C. in B. B. sta sklep izpodbijala s pritožbama, ki ju je sodišče druge stopnje z izpodbijanim sklepom zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo.

4. Zoper sklep sodišča druge stopnje sta nasprotna udeleženca na Vrhovno sodišče vložila vsak svojo laično pritožbo.

5. C. C. predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, ki je po njenem mnenju nezakonit in protiustaven in sicer zato, ker po zakonito razglašeni oporoki A. A. predlagateljica nima pravnega interesa za postopek delitve, ker so vse nepremičnine, glede katerih je bil vložen predlog, prešle v last zakonitih dedičev, hčere zapustnice C. C. in sina slednje B. B. Izraža nezadovoljstvo nad delom sodišč v njenih zadevah, njihove odločitve doživlja kot krivične, sodnike nekaterih sodišč in vodjo geodetske službe označi kot sostorilce kaznivih dejanj kraje premoženja in kršitelje 7. božje zapovedi (»Ne kradi«).

6. Iz istega razloga kot C. C. razveljavitev izpodbijanega sklepa predlaga tudi B. B. Poudarja, da je bila oporoka A. A. zakonito razglašena in z njo je zapustnica parcele št. 1313/2, 2104 in 2105 v celoti zapustila C. C. in njemu.

7. Reviziji nista dovoljeni.

8. Izpodbijani sklep je, kot je že poudarjeno, v nepravdnem postopku delitve solastnega premoženja izdalo sodišče druge stopnje. Sodno varstvo zoper odločbe sodišč druge stopnje je s procesnimi predpisi praviloma mogoče le z izrednimi pravnimi sredstvi pred Vrhovnim sodiščem. To varstvo je omejeno. Pogoje za njegovo uveljavljanje v pravdnem postopku določa Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), v nepravdnih postopkih pa za vprašanja, ki so urejena v njem, Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1), sicer se subsidiarno in smiselno uporabljajo določbe ZPP.

9. Odločbe drugostopenjskih sodišč se, razen ko je izjemoma dovoljena pritožba, izpodbijajo z revizijo strank ali zahtevo za varstvo zakonitosti Vrhovnega državnega tožilstva. Zoper sklep, kakršnega je v obravnavanem primeru izdalo sodišče druge stopnje, pritožbe ne dovoljuje noben procesni predpis. Ker sta pravni sredstvi, ki sta ju sama naslovila kot pritožbi, vložila udeleženca postopka, ju je Vrhovno sodišče, na katerega sta bili naslovljeni, obravnavalo kot reviziji.

10. ZNP-1 v 37. členu določa, da je zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa ZPP. Sklep sodišča druge stopnje, s katerim je zavrnjena pritožba udeležencev nepravdnega postopka zoper sklep sodišča prve stopnje o dovolitvi subjektivne spremembe predloga za delitev nepremičnin v solastnini, ni sklep, s katerim bi bil postopek pravnomočno končan. Zato ga z revizijo ni dopustno izpodbijati.

11. Skladno z določbo 377. člena ZPP Vrhovno sodišče nedovoljeno revizijo zavrže. Tako je (že) iz razloga, navedenega v prejšnji točki obrazložitve, storilo tudi v obravnavanem primeru (in mu ni treba podajati nadaljnjih razlogov, ki bi terjali enako odločitev).