Jedro

Pravila glede naknadne spremembe strank, ki veljajo v pravdnem postopku in po katerih je vključitev nove osebe v pravdo pogojena z njenim soglasjem (drugi odstavek 191. člena ZPP), v nepravdnem postopku niso uporabljiva. V sodni praksi je že utrjeno stališče, da za razširitev predloga na novega udeleženca ni potrebno soglasje te osebe.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se dopusti sprememba predloga za delitev nepremičnin tako, da se namesto prvotne nasprotne udeleženke A. A. postopek nadaljuje zoper nasprotno udeleženko B. B.

2.Nasprotna udeleženca v pritožbah zoper navedeni sklep uveljavljata več kršitev Ustave in zakonov. Menita, da bi moralo sodišče v zapuščinskem postopku po pokojni A. A. ravnati drugače. Oporoka je veljavna, izjavi dedinj C. C. in D. D. o odpovedi dedovanju pa ne bi smeli biti upoštevani. Pritožbeno sodišče naj razveljavi izpodbijani sklep, ker je za nadaljevanje postopka zoper B. B. potrebno njeno soglasje, ki pa ga ni podala.

3.Predlagateljica ni odgovorila na pritožbi. Drugi nasprotni udeleženec se v odgovoru na pritožbo prve nasprotne udeleženke strinja z njenimi navedbami.

4.Pritožbi nista utemeljeni.

5.Predlagateljica je predlagala delitev nepremičnin 2104, 2105 in 1313/2 vse k. o. ... Kot nasprotna udeleženca je navedla A. A. in E. E. V vlogi z dne 6. 5. 2021 je predlagateljica navedla, da namesto A. A. kot prvo nasprotno udeleženko postavlja B. B., ki je na podlagi pravnomočne sodbe postala solastnica obravnavanih nepremičnin namesto A. A. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se dopusti sprememba predloga tako, da se namesto zoper prvotno nasprotno udeleženko postopek nadaljuje zoper B. B.

6.Po prvem odstavku 21. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) so udeleženci v nepravdnem postopku predlagatelj postopka, oseba, proti kateri je predlog vložen (nasprotni udeleženec), oseba, glede katere se vodi postopek oziroma oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša, ter oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. Takó določen krog udeležencev odraža namen nepravdnega postopka, ki je v ureditvi določenega razmerja. Pravila glede naknadne spremembe strank, ki veljajo v pravdnem postopku in po katerih je vključitev nove osebe v pravdo pogojena z njenim soglasjem (drugi odstavek 191. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP), zato v nepravdnem postopku niso uporabljiva. V sodni praksi je že utrjeno stališče, da za razširitev predloga na novega udeleženca ni potrebno soglasje te osebe. Pritožbeno stališče o potrebnosti soglasja je torej neutemeljeno.

7.Ker ostale pritožbene navedbe niso pomembne za presojo o pravilnosti izpodbijanega sklepa, se pritožbeno sodišče do njih ne opredeljuje.

8.Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Ta zakon se uporablja, ker je bil v zadevi, ki se je sicer začela pred uveljavitvijo navedenega zakona, odločba sodišča prve stopnje razveljavljena in zadeva vrnjena v nov postopek po njegovi uveljavitvi (drugi odstavek 216. člena ZNP-1).

2Glej npr. sklepe VSL I Cp 1709/2019, II Cp 1676/2020 in I Cp 533/2022.

Zveza:

Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 21, 21/1 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 191, 191/2

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.