Jedro

Konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in s sodbo ugotovilo, da je tožnik solastnik do 4/10 nepremičnine parc. št. 1366/3 k.o. ..., ki je zemljiškoknjižno v lasti toženke do 1/2. 2. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, ker sodba odstopa od ustaljene sodne prakse in „pravnih načel veljavnega pravnega sistema“, odločitev pa je pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava kot tudi za razvoj prava preko sodne prakse. Trdi, da stališče sodišč prve in druge stopnje ogroža načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Dokazni postopek ni pokazal, da je tožena stranka ravnala nepošteno, nesporno pa se je zanesla na podatke, vpisane v zemljiško knjigo. Toženka je vedela le, da je hiša skupna, kakšni so natančno deleži obeh solastnikov pa ne. Zaskrbljujoči so argumenti za utemeljevanje nedobrovernosti, saj se mladoletnim osebam podeljuje odgovornost za domnevno zavedanje o vsebini pavšalnih podatkov o nečem, kar bo zanje imelo posledice še mnogo kasneje, ko bodo polnoletni. Sodišče ne more o zatrjevanem priposestvovanju odločiti zgolj z ugotovitvenim zahtevkom. To je v nasprotju s 181. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Tožnik ni izkazal dobrovernosti, potrebne za priposestvovanje, pri čemer se tožeča stranka sklicuje na stališče, zapisano v knjigi Stvarno pravo.

4. Predlog ni popoln.

5. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP). Zakon torej postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem pa predlagateljica ni zadostila. V svoji vlogi namreč ni opredelila niti, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Njena vloga je po vsebini v bistvu revizija, saj utemeljuje, v čem naj bi bila sodba druge stopnje napačna. To pa samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Iz razmeroma obširnih navedb predlagateljice pa ni mogoče sklepati, o katerem pravnem vprašanju naj bi odločalo Vrhovno sodišče. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.

6. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.