Jedro

Tožničina vloga je po vsebini v bistvu revizija, saj utemeljuje, v čem naj bi bila sodba druge stopnje napačna. To pa samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenima zahtevkoma tožnic za plačilo odškodnine za škodo, ki jima je nastala zaradi prometne nesreče, ki jo je povzročil voznik neznanega vozila. Prvi tožnici, ki je v nesreči ohromela, je sodišče prve stopnje za nepremoženjsko škodo prisodilo 154.000 EUR, drugi tožnici, hčerki prve tožnice, pa 25.000 EUR odškodnine za škodo, ki jo je utrpela zaradi težke invalidnosti svoje matere.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je prisojeno odškodnino prvi tožnici znižalo za 9.000 EUR. V preostalem je pritožbo tožene stranke zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje, v delu, ki se nanaša na drugo tožnico, tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije in navaja, da je v tej pravdi prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne uporabe materialnega prava ter nepravilne presoje izvedenih dokazov. Meni, da je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker so razlogi sodbe sodišča prve stopnje v nasprotju z zaslišanjem prve tožnice. Opozarja, da je sodišče prve stopnje navedlo, da tožnica ni vozila po bankini, medtem ko je prva tožnica izpovedala drugače. Opozarja, da je sodišče druge stopnje v svoji sodbi navedlo, da je okoliščina, ali je prva tožnica zapeljala na bankino ali ne, pravno nepomembna. Tožena stranka meni, da je izpoved prve tožnice v zvezi s tem pomembna za oceno njene verodostojnosti, saj ugotovitev o tem, na kakšen način je prišlo do nesreče, v celoti temelji na njeni izpovedi. Tožena stranka tudi meni, da bi morali tožnici dokazati, da je beli lak, ki je bil najden na cestišču, dejansko odpadel od vozila prve tožnice. Tožena stranka tudi poudarja, da bi moralo sodišče ugotoviti, da je prva tožnica sokriva za nastanek prometne nesreče, saj je vozila s hitrostjo 105 km/h, dovoljena hitrost pa je bila 90 km/h. Meni, da je podana vzročna zveza med prometno nesrečo in hitrostjo prve tožnice. Opozarja, da ni zatrjevala, da je prevelika hitrost v zvezi s težo poškodb prve tožnice, ampak da je prevelika hitrost prispevala k sami prometni nesreči in je zato podana sokrivda prve tožnice. Tožena stranka navaja tudi, da višje sodišče ni odgovorilo na vse pritožbene navedbe v zvezi z odpadnim delčkom laka in dejstvom, da na avtomobilu prve tožnice ni bilo risov in sledi odluščene barve, prav tako tudi ne glede izključne krivde oziroma sokrivde prve tožnice. Tožena stranka tako predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije dopusti revizijo zoper sodbo sodišča druge stopnje, v delu, ki se nanaša na drugo tožnico.

4. Po četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora vpisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Zakon torej postavlja stroge zahteve o obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim pogojem pa predlagateljica ni zadostila. V svoji vlogi namreč ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Njena vloga je po vsebini v bistvu revizija, saj utemeljuje, v čem naj bi bila sodba druge stopnje napačna. To pa samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln.

5. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.