Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje storili bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z odločitvijo, da je toženka dejanski delodajalec tožnika in v zvezi z odločitvijo o reintegraciji tožnika.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali sta sodišči druge in prve stopnje storili bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z odločitvijo, da je toženka dejanski delodajalec tožnika in v zvezi z odločitvijo o reintegraciji tožnika.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo obstoj delovnega razmerja med tožnikom in toženko od 20. 8. 2019 dalje ter toženki naložilo, da tožnika pozove na delo in mu od 20. 8. 2019 prizna vse pravice iz delovnega razmerja, ga prijavi v obvezno in dodatno poklicno pokojninsko zavarovanje pri Kapitalski družbi, d. d., ter mu izplača razliko med plačo, ki bi jo prejel pri toženki in njegovimi dejanskimi prejemki v zneskih, ki izhajajo iz sodbe, za leta 2019, 2020, 2021, 2022 in 2023, od katerih mora toženka obračunati davke in prispevke, neto zneske pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženki je naložilo, da tožniku za leta 2019 do 2023 izplača tudi 13. plačo oziroma božičnico v zneskih, ki so razvidni iz sodbe, ter za isto obdobje tudi regrese za letni dopust. Zavrnilo je tožnikov zahtevek za ugotovitev delovnega razmerja med 19. 7. 2019 do 19. 8. 2019, del obrestnega zahtevka iz naslova 13. plače ter zahtevek za priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja, prijavo v obvezna in dodatna zavarovanja ter plačilo mesečnih razlik v plači in regresih za obdobje od 1. 9. 2000 do 15. 8. 2014. S sklepom je zavrglo tožbo v zvezi z zahtevkom tožnika za plačilo prikrajšanja v višini povprečne plače do vključno januarja 2024 dalje ter odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti njegove stroške postopka.

2.Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da toženka krije sama svoje pritožbene stroške.

3.V predlogu za dopustitev revizije toženka izpostavlja naslednja vprašanja:

‒ ali je odločitev, da je toženka tožniku dolžna vzpostaviti delovno razmerje od vključno 20. 8. 2019 dalje in izpolniti vse obveznosti, ki iz njega izvirajo ter obračunati in plačati bruto mesečne razlike v plačah, poslovni uspešnosti, božičnici in regresu, pri čemer je odgovornost toženke enaka odgovornosti delodajalca (ali uporabnika) za prejemke iz delovnega razmerja - torej za plačilo razlike z vsemi davki ali prispevki, v okoliščinah konkretne zadeve, pravilna in ali na nedopusten in nesorazmeren način posega v pravico toženke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS, do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave RS ter krši načelo zakonitosti in pravne varnosti;

‒ ali je sodišče v okoliščinah konkretne zadeve kršilo pravila iz 347. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 s tem, ko je odločalo, ne da bi izvedlo obravnavo;

‒ ali je odločitev sodišča druge stopnje, da je dolžna toženka tožniku obračunati in plačati plačo in regres za letni dopust za leta od vključno julija 2019 do 2023 in regres za letni dopust za leta 2019 do 2023, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za celotno obdobje, in sicer tako, da tožnikovo povprečno bruto mesečno plačo odšteje od zneska povprečne mesečne plače, kot je izhajal iz podatkov toženke o povprečni bruto mesečni plači delavcev, zaposlenih na obravnavanem delovnem mestu, pravilna;

‒ ali je sodišče pri odločanju o dolžnosti toženke, da tožniku iz naslova pravic iz delovnega razmerja prizna razliko v prejemkih iz delovnega razmerja, kršilo razpravno načelo iz 7. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1, pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, pravila o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena iz 212. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1, pravilo iz 214. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 ter poseglo v pravico toženke do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave;

‒ ali je sodišče druge stopnje pravilno odločilo, da je dolžna toženka tožnika pozvati nazaj na delo in ali je toženka v zvezi s tem predlogom navedla relevantna dejstva ter za potrditev teh predlagala ustrezne dokaze oziroma bila glede njih pravočasna.

V obrazložitvi predloga med drugim očita sodiščema obeh stopenj tudi kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s pomanjkanjem dejanskih okoliščin in razlogov za odločitev o tem, da je bila toženka dejanski delodajalec tožnika in razlogov za odločitev o reintegraciji namesto predlagani sodni razvezi.

Predlog je utemeljen.

Ker so podani pogoji za dopustitev revizije iz 367. a člena ZPP glede vprašanja, ki izhaja iz izreka tega sklepa, je vrhovno sodišče predlogu v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

Odločitev je bila sprejeta soglasno.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 339, 339/2, 339/2-14

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.