Jedro

Pravica do popravka pomembno posega v svobodo medijev, zato ne more biti vsebinsko neomejena, temveč sme prizadeta oseba na navedbe v obvestilu (prispevku, s katerim je bila prizadeta) odgovarjati bodisi le z zanikanjem bodisi še z navajanjem dejstev in okoliščin, ki spodbijajo odločilne navedbe v objavljenem obvestilu.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožnik je dolžan v roku 15 dni toženi stranki povrniti 342,70 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

**Dejansko stanje**

1. Na spletni strani medija ..., katerega urednik je A. A., je bil 8. 7. 2021 objavljen prispevek z naslovom »Živi priči vojne za Slovenijo,« ki je bil povzetek pogovora voditelja B. B. z C. C. in D. D. v oddaji Odkrito na 3. programu RTV Slovenija.

2. V prepisu prispevka, ki je obravnaval osamosvojitev Slovenije, je voditeljev sogovornik C. C. tožnika, bivšega pripadnika Jugoslovanske armade (JLA), ki je prestopil v Teritorialno obrambo Slovenije (TO), omenil petkrat: prvič, da tožnika kujejo v višave, češ da je bil prestopnik, bil pa je agent sovražnikov; drugič, da so tožnika prepričali, da ima slovenska stran skritih dva tisoč plačancev; tretjič, da je bilo srečanje voditeljevega sogovornika s tožnikom eden bolj zanimivih trenutkov; četrtič, da so voditeljevemu sogovorniku enkrat na srečanju s tožnikom podtaknili diktafon, in petič, da je tožnik povedal, da bi bilo treba E. E., F. F., G. G. in H. H postreliti in zapreti v Kočevski Rog.

3. Tožnik je na urednika medija naslovil zahtevo za objavo popravka. Zahteval je, naj bo popravek naslovljen z »C. C. je bil lojalen Jugoslaviji,« v besedilu zahtevanega popravka, ki je v celoti povzeto v izrek sodbe sodišča prve stopnje, pa pojasnjuje položaj in delovanje tožnika kot častnika JLA do 29. 6. 1991; opisuje sodelovanje tožnika z C. C., takrat rezervistom TO, lojalnim Jugoslovanom in registriranim sodelavcem varnostne službe JLA od decembra 1990 do marca 1991, ki mu je v tem svojstvu (tožniku) prostovoljno prinašal poročila o dogajanju v enoti TO, ki ji je pripadal, ter nadaljevanje sodelovanja z C. C., ki mu je (tožniku) prenašal naročila, ki sta mu jih dajala I. I. in J. J., po odkritju, da je imenovani tožnikov sodelavec; poudarja, da je od 27. 6. 1991 do 29. 6. 1991 reševal vojake Slovence in civiliste, zaposlene v vojašnici Ribnica in preprečil povračilni napad topniške enote JLA zaradi enega ubitega in dveh ranjenih vojakov v napadu I. I.-jevih »teritorialcev« pred vhodom v vojašnico Ribnica 28. 6. 1991 navkljub dogovoru o nenapadanju ter da je 29. 6. 1991 prestopil k obrambnim silam Slovenije, ki ji je bil vedno lojalen. Zanika pogovore z C. C. o tem, da bi bilo treba E. E., G. G. in H. H.1 zapreti in ustreliti, o dva tisoč plačancih in drugih neumnostih, ki jih zdaj medijem razlaga C. C. 4. Toženec je objavo popravka zavrnil. Tožnik je nato objavo popravka zahteval s tožbo.

**Odločitev sodišč prve in druge stopnje in bistveni razlogi njunih sodb**

5. Sodišče prve stopnje je njegov zahtevek zavrnilo, drugostopenjsko sodišče pa je zavrnilo pritožbo in prvostopenjsko sodbo potrdilo.

6. Obe nižji sodišči sta presodili, da je toženec (urednik medija) utemeljeno zavrnil objavo popravka zaradi odklonitvenih razlogov iz 2. alineje prvega odstavka 31. člena in 6. alineje prvega odstavka 31. člena Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) ter da pri tem ni kršil določbe četrtega odstavka 26. člena ZMed.

**Povzetek bistvenih revizijskih navedb**

7. Sodbo sodišča druge stopnje tožnik izpodbija z revizijo. Uvodoma navaja, da uveljavlja kršitev 40. člena Ustave, Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in zmotno uporabo materialnega prava.

8. Nadaljuje s prepisom zakonskega besedila 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Kot kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP opredeli nasprotje med 2. točko toženčevega odgovora na tožbo in razlogi, zapisanimi v 2. točki, glede vsebine odgovora na tožbo. Kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, ker sodba nima razlogov za zaključek sodišča, da zahtevek za popravo ni utemeljen in ga je zato zavrnilo. Povzema vsebino 31. člena ZMed, v kateri so navedeni odklonilni razlogi in trdi, da v obravnavani zadevi ni bil podan nobeden od teh.

9. Za tem izpodbija stališče pritožbenega sodišča v 6. točki obrazložitve o obstoju odklonitvenih razlogov in o tem, da je predlagani popravek vsebinsko bistveno preveč odmaknjen od spornega prispevka in ga zato ni mogoče šteti za popravek v širšem smislu. Meni, da je slednje v nasprotju tretjim in četrtim odstavkom 26. člena ZMed ter se sprašuje, ali bi bil popravek objavljen, če bi bil nekaj stavkov krajši in kako bi s takim (krajšim) popravkom lahko obrazložil njegovo bistvo. Določenih navedb ni mogoče prerekati le z enim stavkom. Sodba sodišča druge stopnje omenja 35 vrstic popravka in pravi, da je to preveč. Tožnik meni, da ni tako, saj mu je zaradi takega stališča preprečeno oprati svoje ime, ki ga avtor spornih – skrajno sprevrženih in neresničnih - izjav blati že vrsto let. Ne drži, da bi šlo za pripoved dveh oseb, temveč gre za pripoved ene - C. C. o tožniku v njegovi odsotnosti. Višje sodišče zapiše, da je tožnik zahteval objavo popravka glede dveh trditev, podanih v prispevku v dveh vrsticah, njegov popravek pa obsega kar 35 vrstic. Opozarja, da kriterijev o tem, kdaj je popravek v širšem smislu preobsežen, ni. Zgolj navedba, da je določena navedba v prispevku neresnična, ne more spremeniti mnenja javnosti. _Conditio sine qua non_ razumevanja popravka je ravno njegova argumentacija, v konkretnem primeru pojasnilo okoliščin in razmerja med tožnikom in C. C., kar bi moral imeti tožnik možnost vsaj na kratko predstaviti, da bi si javnost lahko ustvarila mnenje o tem, kaj je res.

10. Revizijo tožnik zaključi s sklopom, naslovljenim z »2. kršitev materialnega prava,« v katerem v osmih (težje razumljivih) točkah graja presojo pritožbenega sodišča v 6. do 8., 10., 12. do 14. točki obrazložitve njegove sodbe. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj (1) ugotovi, da je bilo materialno pravo uporabljeno zmotno ter naj izpodbijano sodbo spremeni in ugodi zahtevku, da mora tožena stranka objaviti popravek, kot izhaja iz tožbenega zahtevka, podredno pa, (2) naj ugotovi, da je bilo zaradi zmotne uporabe materialnega prava dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in zato ni pogojev za spremembo izpodbijane sodbe, ugodi s sklepom reviziji in razveljavi sodbo sodišča prve stopnje in druge stopnje in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve oziroma druge stopnje, ali (3) da so bile podane bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP in v celoti razveljavi sodbi sodišča prve in druge stopnje in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve ali druge stopnje.

**Povzetek toženčevega odgovora na revizijo**

11. Toženec predlaga zavrženje revizije, ker je bila vložna zoper sodbo sodišča prve stopnje in je zato nedovoljena.

12. Vsebinsko gledano je revizija neutemeljena in naj jo revizijsko sodišče zavrne. Sodišči sta 26. in 31. člen ZMed pravilno uporabili. Tožnik v popravku zanika le, da bi se z C. C. pogovarjal o streljanju E. E., G. G. in H. H. in o kakšnih dva tisoč plačancih in drugih neumnostih, medtem ko se preostala vsebina popravka nanaša na dejstva, ki s prispevkom nimajo nobene zveze in je tožnik tudi v reviziji argumentirano ne pojasni. Nobene podlage ni za zahtevek po objavi naslova popravka »C. C. je bil lojalen Jugoslaviji« in ne celoten popravek ne posamezni deli ne ustrezajo pojmu popravka iz 24. člena ZMed; popravek ne zasleduje varstva pravic in interesov tožnika, ker se nanaša na dejstva v zvezi C. C..

**Presoja dovoljenosti revizije**

13. Revizija je dovoljena.

14. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo (prvi odstavek 367. člena ZPP). Po določbi 383. člena ZPP se, če ni v 367. do 382. členu ZPP določeno drugače, v postopku z revizijo uporabljajo določbe o pritožbi zoper sodbo, med drugim tudi 335. člen ZPP. Ta določa, da mora pritožba vsebovati (1) navedbo sodbe, zoper katero se vlaga, (2) izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, (3) pritožbene razloge in (4) podpis pritožnika. Če ne vsebuje navedbe izpodbijane sodbe in pritožnikovega podpisa, je nepopolna in jo sodišče zavrže (tretji odstavek 343. člena ZPP). Navedeni obvezni sestavini revizija vsebuje.

15. Izpodbijana sodba je v reviziji sicer označena le z opravilno številko (II Cp 1862/2021), vendar je pred tem navedena tudi opravilna številka sodbe sodišča prve stopnje, ki je bila preizkušena v pritožbenem postopku (IV P 1034/2021). Ker navedeno zadošča za identifikacijo izpodbijane sodbe, čeprav ni navedbe sodišč nižje stopnje in datumov izdaje njunih sodb, revizija ni nepopolna in zato ni nedovoljena.

16. Je pa nedovoljen revizijski očitek procesne kršitve iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, povzet v 8. točki obrazložitve te sodbe. Ne nanaša se namreč na pomanjkljivosti, ki naj bi jih zagrešilo pritožbeno sodišče v izpodbijani sodbi, pač pa na sodbo sodišča prve stopnje, ki ni predmet revizijskega preizkusa (prvi odstavek 367. člena ZPP). Zato Vrhovno sodišče tega dela revizije ni upoštevalo.

**Presoja utemeljenosti revizije**

17. Revizija ni utemeljena.

18. Uvodoma Vrhovno sodišče pojasnjuje, da je dovoljena revizija (to je revizija, ki se jo lahko vloži, ne da bi Vrhovno sodišče najprej dopustilo) po ZMed ena od izjem od pravila iz 371. člena ZPP, po katerem revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in samo glede tistih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Izključen je vsakršen preizkus izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti. Zato je Vrhovno sodišče že zavzelo stališče, da mora biti tudi v postopkih odločanja o dovoljeni reviziji po ZMed iz revizije izluščen jasen in konkretiziran pravni problem (vprašanje) ter da nanj odgovori v meri, ki je sorazmerna z njegovo pravno relevantnostjo in pomembnostjo (367a. člen ZPP). Če to ni mogoče, potem tudi vsebinskega odgovora Vrhovnega sodišča v skladu z mejami revizijskega preizkusa (371. člen ZPP) ne more biti.2

19. V obravnavanem primeru se takšno vprašanje glasi: ali je pravilna presoja, da besedilo, katerega objavo je tožnik zahteval kot popravek na dve navedbi v prispevku (o zaprtju in streljanju E. E., G. G., H. H. in o dveh tisočih plačancev v TO), zaradi preobširnosti ne ustreza popravku iz 4. alineje 26. člena ZMed in ali je zato podan odklonitveni razlog iz 6. alineje 31. člena ZMed.

20. Vrhovno sodišče najprej zavrača revizijsko trditev, da naj bi nižji sodišči kršili 40. člen Ustave. Ta določba zagotavlja pravico do popravka objavljenega obvestila, s katerim sta bila prizadeta pravica ali interes posameznika, organizacije ali organa. Naštetim nudi zaščito v razmerju do lastnikov oziroma urednikov medijev predvsem zaradi varstva osebnostnih pravic, pa tudi zaradi pravice javnosti do uravnotežene, celovite in nepristranske obveščenosti. Zato pravica do objave popravka prebija svobodo tiska in omogoča posege v svobodo novinarskega izražanja ter avtonomijo izdajateljev medijev oziroma odgovornih urednikov, ki je varovana v okviru svobodne gospodarske pobude (39. in 74. člen Ustave). Med kolidirajočimi ustavnimi pravicami je treba vzpostaviti ustrezno ravnovesje. Sodišča morajo v vsakem konkretnem primeru presojati, kateri izmed pravic v koliziji nuditi pravno varstvo. Prvi korak k uravnoteženju pomeni zakonska določitev razlogov, zaradi katerih lahko odgovorni urednik objavo popravka zavrne, kar je izjema od koncepta ZMed, da ima prizadeta oseba z uresničitvijo pravice do popravka možnost, da se pred istim forumom predstavi njena plat zgodbe.3 Ko so podani odklonitveni razlogi, kršitve pravice iz 40. člena Ustave v primeru odklonitve objave popravka ni. In kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, presoja o obstoju odklonitvenih razlogov v obravnavanem primeru ni materialnopravno zmotna, kot v reviziji neutemeljeno uveljavlja tožnik.

21. Tako v prvi vrsti ne drži, da naj bi predlagano besedilo popravka ustrezalo merilom iz četrtega odstavka 26. člena ZMed. Po navedeni določbi je z izrazom »popravek« mišljeno zanikanje oziroma popravljanje zatrjevanih napačnih ali neresničnih navedb v objavljenem besedilu (popravek v ožjem smislu), pa tudi navajanje oziroma prikaz drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerim prizadeti spodbija ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjuje navedbe v objavljenem besedilu (popravek v širšem smislu). Po presoji revizijskega sodišča je pravilna presoja nižjih sodišč, da zahtevanega popravka ni mogoče šteti za popravek ne v ožjem ne v širšem smislu.

22. Pravica do popravka pomembno posega v svobodo medijev, zato ne more biti vsebinsko neomejena, temveč sme prizadeta oseba na navedbe v obvestilu (prispevku, s katerim je bila prizadeta) odgovarjati bodisi le z zanikanjem bodisi še z navajanjem dejstev in okoliščin, ki spodbijajo odločilne navedbe v objavljenem obvestilu. Kot pravilno poudarja izpodbijana sodba, je zato, da se pravica do popravka ne bi nedopustno sprevrgla v pravico dostopa do medija, dopustno le kratko navajanje dejstev in okoliščin, ki spodbijajo navedbe v obvestilu, in sicer le, kolikor je nujno potrebno, da je zahteva razumljiva. Do določene mere varovalko pred tem pomeni že določba 6. alineje 31. člena ZMed. Ta določa, da odgovorni urednik ni dolžan objaviti zahtevanega popravka, če je ta nesorazmerno daljši od obvestila, v katerem so navedbe, zaradi katerih se daje, oziroma od dela obvestila, na katerega se neposredno nanaša; prizadeto osebo torej »sili«, da se z besedilom zahtevanega popravka osredini na bistveno. Pri tem mora ostati znotraj vsebin iz obvestila, saj je pravica do popravka zakonsko določena in ustavno varovana zaradi pravice javnosti do objektivne, uravnotežene in vsestranske informiranosti. ZMed namreč v 2. alineji 31. člena določa, da dolžnosti objave popravka ni (med drugim) v primeru, če zahtevani popravek v ničemer ne zanika navedb v obvestilu in se v njem tudi ne navaja oziroma prikazuje drugih ali nasprotnih dejstev in okoliščin, s katerimi bi prizadeti spodbijal ali z namenom spodbijanja bistveno dopolnjeval navedbe v objavljenem besedilu.

23. V obravnavanem primeru se zahtevani popravek nanaša na kratek, parvrstični zapis v obvestilu o (domnevnih) dveh izjavah: prve tožnika C. C. o zaprtju in ustrelitvi E. E., G. G. in H. H. in druge C. C. tožniku o dveh tisočih plačancev v slovenski vojski. Tudi zanikanje teh trditev v besedilu zahtevanega popravka je kratko: zapisano je v 5. in 6. vrstici 3. odstavka. Vendar pa je besedilo popravka nesorazmerno daljše in odgovorni urednik ga ne sme skrajšati ali kakorkoli posegati vanj. Ne glede na to, ali se upošteva število vrstic ali znakov brez presledkov, kar problematizira revizija, je nesorazmerje očitno in izrazito. Za razumljivost zanikanja navedenih navedb v obvestilu (prepisu prispevka) ni bilo potrebno tožnikovo obsežno pojasnilo o njegovi drži in aktivnostih ter razmerju z C. C. v času osamosvajanja Slovenije, pa tudi ne o takratnih političnih preferencah slednjega, ki naj bi našle mesto celo v naslovu zahtevanega popravka.

24. Na vprašanje, ki ga je izluščilo iz dovoljene revizije,4 torej Vrhovno sodišče odgovarja, da je pravilna presoja pritožbenega sodišča, da besedilo zahtevanega popravka zaradi preobširnosti ne ustreza popravku iz 4. alineje 26. člena ZMed in da je zato podan odklonitveni razlog iz 6. alineje 31. člena ZMed.

**Odločitev o reviziji**

25. Že zaradi navedene presoje je revizija zoper sodbo sodišča druge stopnje neutemeljena: kakor hitro je podan eden od odklonitvenih razlogov, odgovorni urednik popravka ni dolžan objaviti (31. člen ZMed).

26. Neutemeljeno revizijo je Vrhovno sodišče zavrnilo (378. člena ZPP).

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

27. Tožnik z revizijo ni uspel. Zato je dolžan po prvem odstavku 165. člena ZPP tožencu povrniti njegove stroške revizijskega postopka. Te predstavljajo stroški zastopanja v zvezi z vložitvijo odgovora na revizijo, ki, odmerjeni po tarifni št. 19/1 Odvetniške tarife na 270 EUR (450 točk X 0,60 EUR) in povečani za 2% iz naslova materialnih stroškov in za 22% davka na dodano vrednost, znašajo 342,70 EUR.

28. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Iz besedila prepisa prispevka je v zahtevnem popravku izpustil F. F. 2 Glej na primer odločbe II Ips 234/2018 z dne 10. 1. 2019, II Ips 2/2020 z dne 27. 2. 2020, II Ips 58/2020 z dne 23. 10. 2020, II Ips 3/2022 z dne 6. 4. 2022. 3 Tako sodbi II Ips 58/2020 z dne 23. 10. 2020, II Ips 3/2022 z dne 6. 4. 2022. 4 Glej 19. točko obrazložitve.