Jedro

S prehodno določbo 68. člena ZSVarPre, ki ureja prenos varstvenega dodatka in državne pokojnine ter dolžnosti izdaje novih odločb, so centri za socialno delo zadolženi, da v roku 3 mesecev od začetka uporabe zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali prejemniki varstvenega dodatka izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu (1. odst.).

Razveljavitev vedno učinkuje za naprej, torej ex nunc, ne pa za nazaj, kot pri odpravi. Ta princip je vgrajen tudi v 4. odstavek 68. člena ZSVarPre, v katerem je določeno, da se pravica iz naslova varstvenega dodatka izplačuje do zadnjega dne v mesecu, v katerem je izdana nova odločba o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov. To pa pomeni, da je z ugoditvenim delom sodbe utemeljeno odpravljena izpodbijana dokončna odločba in hkrati zakonito poseženo v del prvostopenjske odločbe z dne 1. 3. 2012 tako, da je datum razveljavitve s 1. 1. 2012 nadomeščen z datumom 31. 3. 2012.

Izrek

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (1. in 2. stavek I. točke izreka) potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku tako, da je odpravilo drugostopenjsko odločbo št. ... z dne 11. 1. 2013 o zavrnitvi pritožbe zoper prvostopenjski posamični upravni akt. Odločbo Centra za socialno delo A. št. ... z dne 1. 3. 2012 pa je v prvem odstavku izreka spremenilo tako, da je datum 1. 1. 2012 nadomestilo z datumom 31. 3. 2012, ter v ostalem potrdilo to odločbo (I. točka izreka). Tožbeni zahtevek za priznanje pravice do denarne socialne pomoči oz. do varstvenega dodatka po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih od 1. 1. 2012 dalje je zavrnilo (II. točka izreka), ker je presodilo, da sta izpodbijana zavrnilna upravna akta v nespremenjenem delu pravilna in zakonita.

Zoper ugoditveni del sodbe, in sicer prva dva stavka I. točke izreka se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom na spremembo in zavrnitev tudi tega dela tožbenega zahtevka oz. podrejeno predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Meni, da je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo drugi odstavek 68. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih, saj termina „razveljavi“ ni mogoče razumeti le kot razveljavitev za naprej. Tudi sicer naj bi sodišče ob sklicevanju na 4. odstavek navedenega člena spregledalo 5. odstavek iste zakonske določbe. Navedeno določbo ZSVarPre je po mnenju tožene stranke mogoče pravilno uporabiti v povezavi z 71. členom ZSVarPre, kot tudi 32. členom Zakona o socialno varstvenih prejemkih. Namen prehodne določbe 68. člena ZSVarPre je namreč ravno v tem, da se spremembe uveljavijo s 1. 1. 2012, tj. z začetkom uporabe zakona, ne glede na to, kdaj je odločba izdana. Ni bilo mogoče teh odločb izdati takoj, zato je v zakonu določen tri mesečni rok, po katerem morajo centri za socialno delo po uradni dolžnosti ugotoviti, ali prejemniki varstvenega dodatka izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihove pravice v pravico do socialno varstvenega prejemka po novem zakonu in izdati novo odločbo.

Pritožba ni utemeljena.

O preizkusu sodbe sodišče prve stopnje v izpodbijanem delu pritožbeno sodišče ugotavlja, da v postopku pred sodiščem prve stopnje ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 350. člena v zvezi s 339. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, niti do kakšnih drugih bistvenih kršitev postopka, ki jih tožena stranka sicer uveljavlja, vendar povsem pavšalno. Zavrnilni del sodbe o pravici do varstvenega dodatka in drugih socialno varstvenih prejemkih je že pravnomočen. Pravilen in zakonit pa je tudi izpodbijani ugoditveni del, saj materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno, kot bo obrazloženo v nadaljevanju.

Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je dejansko podana v 4. odstavku 68. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (Ur. l. RS, št. 61/2010 s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZSVarPre). Navedeni zakon se je začel uporabljati s 1. 1. 2012 in med drugim ureja tudi pravici do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, ki sta bili dotedaj urejeni v drugih zakonih.

S prehodno določbo 68. člena ZSVarPre, ki ureja prenos varstvenega dodatka in državne pokojnine ter dolžnosti izdaje novih odločb, so centri za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) dejansko zadolženi, da v roku 3 mesecev od začetka uporabe zakona po uradni dolžnosti ugotovijo, ali prejemniki varstvenega dodatka izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje njihovih pravic v pravico do socialno varstvenih prejemkov po tem zakonu (1. odst.). Drugi odstavek istega člena CSD nadalje pooblašča, da izda odločbo, s katero razveljavi odločbo o priznanju pravice do varstvenega dodatka po Zakonu o varstvenem dodatku in v primeru, da upravičenec izpolnjuje pogoje tudi po ZSVarPre, to pravico prizna z začetkom uporabe tega zakona. Hkrati je v 4. odstavku 68. člena ZSVarPre izrecno določeno, da se upravičencem, ki so na dan začetka uporabe zakona upravičeni do varstvenega dodatka, ta pravica izplačuje do zadnjega dne v mesecu, v katerem je izdana nova odločba o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov. To določbo pa je v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo že sodišče prve stopnje.

Pritrditi je sicer mogoče stališču tožene stranke, da je zakonodajalec z novo ureditvijo socialno varstvenih prejemkov zasledoval cilj, da se uživalcem pravic po prejšnjih predpisih, pravice po novi sistemski ureditvi z ZSVarPre prevedejo s pričetkom uporabe tega zakona, torej s 1. 1. 2012. Hkrati je logično njeno stališče, da je rok treh mesecev za izdajo novih odločb določen zato, ker je za uresničevanje oz. izvajanje zakonske ureditve potrebno določeno časovno obdobje. Logična je tudi ureditev, da se v vseh tistih primerih, ko upravičenci izpolnjujejo pogoje za pridobitev socialno varstvenih prejemkov po ZSVarPre, pravica prizna z začetkom uporabe tega zakona. Takšne posledice pa seveda ne morejo nastopiti pri vseh tistih uživalcih, pri katerih se ob prevedbi ugotovi, da po ZSVarPre več ne izpolnjujejo pogojev in je potrebno razveljaviti odločbe, na podlagi katerih so uživali varstveni dodatek.

Že po splošni pravni teoriji in ustaljeni sodni praksi, razveljavitev vedno učinkuje za naprej, torej ex nunc, ne pa za nazaj, kot pri odpravi. Ta princip je nenazadnje vgrajen tudi v 4. odstavek 68. člena ZSVarPre(1) , v katerem je izrecno določeno, da se med drugim tudi pravica (pravilno bi bilo dajatev) iz naslova varstvenega dodatka izplačuje do zadnjega dne v mesecu, v katerem je izdana nova odločba o upravičenosti ali neupravičenosti do socialno varstvenih prejemkov. To pa pomeni, da je z ugoditvenim delom sodbe utemeljeno odpravljena izpodbijana dokončna odločba in hkrati zakonito poseženo v del prvostopenjske odločbe z dne 1. 3. 2012 tako, da je datum razveljavitve s 1. 1. 2012 nadomeščen z datumom 31. 3. 2012. Toženkino sklicevanje na 71. člen ZSVarPre oz. 56. člen Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ni utemeljeno, saj ne pogojuje drugačne interpretacije 68. člena ZSVarPre, ki jo je pravilno uporabilo že sodišče prve stopnje.

Zaradi obrazloženega je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in v skladu s 353. členom ZPP v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

(1) Takšno stališče je bilo že zavzeto v zadevi Psp 377/2014 z dne 11. 9. 2014.