Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Predlog se zavrne.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in na trajanje delovnega razmerja tožnice pri toženi stranki do 14. 12. 2020; na priznanje vseh pravic iz delovnega razmerja za čas od 4. 2. 2020 do 14. 12. 2020; na priznanje delovne dobe in drugih predpisanih in dogovorjenih dodatkov; na prijavo v obvezna zavarovanja, plačilo prispevkov in plačilo dodatnega pokojninskega zavarovanja; na obračun in izplačilo plače v mesečnem bruto znesku 1.322,66 EUR, na odvod predpisanih dajatev od zneskov plač in drugih pravic iz delovnega razmerja in na plačilo ustreznih neto zneskov (točke I/1, I/2 in I/3 izreka). Nadalje je zavrnilo njen tožbeni zahtevek, da ji je dolžna tožena stranka plačati denarno povračilo v višini 22.807,88 EUR in izplačati 428 nadur v skupnem bruto znesku 4.228,64 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (točki I/4 in I/5 izreka). V II. točki izreka je odločilo, da je dolžna tožnica toženi stranki povrniti njene stroške postopka v višini 960,45 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
2. Zoper navedeno sodbo se je pritožila tožnica. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.
3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja: – ali sta sodišči zagrešili bistveno kršitev v zvezi s presojo pravočasnosti podane izredne odpovedi, kot določa 109. člen ZDR-1; – ali sta sodišči zagrešili bistveno kršitev z zavrnitvijo zahteve po izvedbi informativnega dokaza; – ali je višje sodišče zagrešilo bistveno kršitev glede prevalitve dokaznega bremena na tožnico glede dejstev v izredni odpovedi; – ali sta sodišči zagrešili bistveno kršitev, ker sta malenkostno zamudo pri potrditvi računa za 2,00 EUR opredelili kot zakonski razlog, zaradi katerega ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije po prvem odstavku 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.