Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, v kolikšnem obsegu se v izvršilnem postopku obravnava vprašanje koristi otrok in kakšno je razmerje med vezanostjo na izvršilni naslov po eni in koristjo otrok v času po nastanku izvršilnega naslova po drugi strani.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: V kolikšnem obsegu se v izvršilnem postopku obravnava vprašanje koristi otrok in kakšno je razmerje med vezanostjo na izvršilni naslov po eni in koristjo otrok v času po nastanku izvršilnega naslova po drugi strani?

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Radovljici je izdalo sklep o izvršbi zaradi izvršitve odločbe o osebnih stikih. Zoper sklep je dolžnica vložila ugovor. Navajala je, da se je celotno obdobje trudila vzpostaviti (telefonske) stike med upnikom in otrokoma ter, da upnik ni izvrševal stikov v živo, zaradi tega sta se otroka od očeta oddaljila in začela zavračati telefonske stike. Dolžnica otrok ne more prepričati v telefonske pogovore, če jih ta zavračata.

2. Sodišče prve stopnje je ugovor zavrnilo.

3. Pritožbeno sodišče je pritožbo dolžnice zavrnilo. Izpostavilo je, da je sodišče, dokler izvršilni naslov ni spremenjen, razveljavljen ali izrečen za ničnega, vezano nanj. Pri izvrševanju odločbe se ne more ponovno ugotavljati, ali so stiki v korist otrok. Dolžnost starša, pri katerem sta otroka je, da otroka pripravi na stike. Starš (dolžnik) je zavezan k aktivnemu ravnanju.

4. Zoper takšen sklep vlaga predlog za dopustitev revizije dolžnica. Dopustitev revizije predlaga glede naslednjih vprašanj: ‒ Ali je dopustno presojati vprašanje izvrševanja in oviranja stikov ločeno glede na posamezno izvedbeno ravnanje pri stiku, ali gre pri stikih z otrok s starši za celostno pravico, ki jo je potrebno presojati celovito? ‒ V kolikšnem obsegu se v izvršilnem postopku obravnava vprašanje koristi otrok in kakšno je razmerje med vezanostjo na izvršilni naslov po eni in koristjo otrok v času po nastanku izvršilnega naslova po drugi strani? ‒ Ali je opustitev oteževanja in onemogočenja stikov po drugem odstavku 141. člena DZ v povezavi z izvršilnim naslovom, ki nima podrobneje določnega dolžnostnega ravnanja roditelja, ki mu je otrok zaupan v varstvo – dolžnost roditelja (matere) obveza prizadevanja ali obveza rezultata? ‒ Kako podrobne morajo biti trditve dolžnika/ce (v zadevah izvrševanja stikov z otroki) v ugovoru zoper sklep o izvršbi, da so dovolj substancirane za obravnavo v izvršilnem postopku, oziroma katere ne dosegajo tega standarda in so za ugovorni postopek „presplošene“? ‒ V katerih situacijah pri postopkih o varstvu interesov otrok in ali sploh sme sodišče odločitev opreti na procesna pravila o prekluziji? Kakšna je veljavnost oficialne maksime pri postopkih o varstvu interesov otrok? ‒ Ali lahko sodišče pri obravnavi interesov otrok po izvrševanju stikov z roditeljem, ki mu otroci niso dodeljeni, odloči na podlagi trditev, ne da bi predlagane dokaze izvedlo na obravnavi o ugovoru in če, v katerih primerih?

5. Pomembnost vprašanj dolžnica utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava ter neenotne sodne prakse višjih sodišč.

6. Predlog je deloma utemeljen.

7. Pogoji za dopustitev revizije iz prevga odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

8. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).