Jedro

Za uveljavitev stvarnopravnih učinkov prodaje kmetijskih zemljišč ne zadošča zgolj prednostno upravičenje kupca, temveč je bistveno, da prednostni upravičenec stvar kupi v predpisanem postopku, ki omogoči ustrezno kontrolo pravnega posla.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo delno ugodilo tožbenim zahtevkom tožnika in zavezalo toženko, da s tožnikom sklene pogodbo, s katero mu bo dovolila vknjižbo njegove lastninske pravice na prodanih nepremičninah, ki imajo status kmetijskih zemljišč.

2. Pritožbeno sodišče je, v zvezi s pritožbama obeh pravdnih strank, ugodilo tožnikovi pritožbi in razsodilo, da je toženka s tožnikom dolžna skleniti tudi prodajno pogodbo glede navedenih kmetijskih zemljišč.

3. Vrhovno sodišče je na predlog toženke dopustilo revizijo glede dveh vprašanj: ali bi moral tožnik zahtevati razveljavitev prodajne pogodbe, ki jo je toženka sklenila s tretjo osebo, glede na to, da prenos lastninske pravice po tej pogodbi še ni bil vpisan v zemljiški knjigi? Ali naknadna sklenitev pogodbe s tretjo osebo vpliva na odločitev o utemeljenosti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila?

4. Toženka je po svojem pooblaščencu vložila revizijo proti sodbi pritožbenega sodišča. Stališče revidentke je, da je sodišče s spremembo tožbe napačno uporabilo materialno pravo, konkretno določbo 512. člena Obligacijskega zakonika – OZ in bistveno kršilo določila Zakona o pravdnem postopku – ZPP po 339/I členu, saj je sodišče med postopkom nepravilno uporabilo določilo 190. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost postopka. Toženka je dne 22. 1. 2008 sklenila prodajno pogodbo glede spornih nepremičnin z njihovo solastnico M. S., tožnik pa je bil o tem obveščen najkasneje 25. 1. 2008 in bi nato v šestih mesecih lahko zahteval, da se pogodba razveljavi in stvar pod enakimi pogoji proda njemu na podlagi 512. člena OZ. Sodišče naj bi se tudi nepravilno oprlo na besedilo 49. člena Stvarnopravnega zakonika – SPZ, saj prenos lastninske pravice ni identičen z njeno pridobitvijo. Sodišče naj bi napačno uporabilo določbo 190. člena ZPP, saj so bile stvari odtujene že pred pravdo.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Dopuščena revizija izven dela, glede katerega je bila dopuščena, oziroma izven konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila dopuščena, ni dovoljena.(1) Zato se Vrhovno sodišče ni posebej ukvarjalo s tistimi revizijskimi trditvami, ki kakorkoli presegajo okvir vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Bistveno za negativen odgovor na obe pravni vprašanji, glede katerih je bila revizija dopuščena, je, da toženka v nobenem primeru ni mogla prenesti lastninske pravice v zvezi s spornimi nepremičninami na M. S. v nasprotju s postopkom, ki ga predpisuje Zakon o kmetijskih zemljiščih - ZKZ. Po zadnjem odstavku 22. člena ZKZ je overitev podpisa na zemljiškoknjižnem dovolilu mogoča le na podlagi odločbe o odobritvi prodajne pogodbe, oziroma potrdila o tem, da odobritev ni bila potrebna. Sklenitev prodajne pogodbe, ki ne poteka v okvirih postopka, predpisanega z ZKZ (sprejem pravilno objavljene ponudbe prodajalca in odobritev prodajne pogodbe oziroma izdaja potrdila o tem, da odobritev ni bila potrebna) zato ne more pripeljati do prenosa lastnine na kupca. Za uveljavitev stvarnopravnih učinkov prodaje kmetijskih zemljišč ne zadošča zgolj prednostno upravičenje kupca, temveč je bistveno, da prednostni upravičenec stvar kupi v predpisanem postopku, ki omogoči ustrezno kontrolo pravnega posla. Kupka M. S. se na javno ponudbo toženke, glede prodaje spornih nepremičnin ni odzvala in je zato pogodba, ki jo je sklenila, nična.(2) Ob takšnem stanju stvari tudi tožnik ni bil dolžan zahtevati razveljavitve prodajne pogodbe, ki jo je toženka sklenila s tretjo osebo (v smislu določbe 512. člena OZ), sklenitev prodajne pogodbe z M. S. pa tudi nima nikakršnega vpliva na odločitev o utemeljenosti zahtevka za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, ki ga je tožnik postavil proti toženki.

8. Vrhovno sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena ZPP. Odločitev o reviziji implicira tudi odločitev o zavrnitvi tožničinega predloga za povrnitev revizijskih stroškov.(3) .

Op. št. (1): Zadnji odstavek 374. člena ZPP.

Op. št. (2): Primerjaj sodne odločbe VSRS: II Ips 1272/2008, II Ips 369/2010 in II Ips 1044/2008. Op. št. (3): Primerjaj prva odstavka 154. in 165. člena ZPP.