Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje, da v konkretnem primeru nadomestitev prejšnjega ukinjenega načina ogrevanja z vzpostavitvijo kurilnice z ustrezno napeljavo pomeni posel izrednega upravljanja.

Izrek

Predlog zoper B. G. in S. Z. se zavrže. Sicer se predlogu ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja pravilnosti presoje sodišč prve in druge stopnje, da v konkretnem primeru nadomestitev prejšnjega ukinjenega načina ogrevanja z vzpostavitvijo kurilnice z ustrezno napeljavo pomeni posel izrednega upravljanja.

Obrazložitev

1. Toženke so lastnice stanovanj v dveh stanovanjskih blokih v R., ki so se ogrevali preko komunalne kotlovnice; ker je bila ta ukinjena, je tožeča stranka, upravnik v obeh blokih, organizacijsko izvedla in financirala vzpostavitev nove skupne plinske kotlovnice ter s stroški obremenila etažne lastnike. Toženke plačilo zavračajo, ker so si po ukinitvi komunalne kotlovnice, pa pred vzpostavitvijo skupne plinske kotlovnice uredile ogrevanje svojih stanovanj na elektriko. Tožeča stranka vztraja pri plačilu. Svojo zahtevo utemeljuje z argumentom, da je predstavljala zamenjava sistema ogrevanja posel rednega upravljanja (celo nujnega upravljanja), zanj pa je glasovalo dovolj etažnih lastnikov (lastnikov več kot polovice deležev na zgradbah).

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožeče stranke zoper toženke zavrnilo, delno zaradi zastaranja, glede nezastaranih terjatev pa zaradi presoje, da je šlo za posel izrednega upravljanja, za katerega bi morala tožeča stranka pridobiti soglasja vseh etažnih lastnikov.

3. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je šlo za posel izrednega upravljanja. Pritožbo tožeče stranke je zavrnilo.

4. Tožeča stranka vlaga predlog za dopustitev revizije glede vprašanja, ali pomeni vzpostavitev skupne kotlovnice z ustrezno napeljavo namesto prejšnjega skupnega načina ogrevanja, ki je bilo ukinjeno, posel rednega (celo nujnega) upravljanja in ali lahko ravnanje posameznega etažnega lastnika, ki si individualno uredi ogrevanje, vpliva na naravo takega posla kot nujnega oziroma kot posla rednega upravljanja. Drugo vprašanje postavlja zato, ker sta nižji sodišči kot enega od razlogov za opredelitev posla kot izrednega šteli okoliščino, da so si toženke po ukinitvi komunalne kotlovnice že same zagotovile individualne načine ogrevanja svojih stanovanj, kar pomeni, da so v svojih stanovanjih normalno živele, to pa nadalje pomeni, da vzpostavitev skupne plinske kotlovnice ni bila potrebna zaradi zagotovitve pogojev bivanja oziroma osnovnega namena stavb, kar je predpostavka za opredelitev posameznega kot posla rednega upravljanja. Tožeča stranka meni, da je presoja sodišč, da je treba vzpostavitev skupne plinske kotlovnice šteti za izboljšavo, ki se ne šteje za vzdrževanje večstanovanjske stavbe, materialnopravno zmotna. Zatrjuje, da izpodbijana odločitev odstopa od uveljavljene sodne prakse, da je vzpostavitev kurilnice z ustrezno napeljavo namesto prejšnjega načina ogrevanja, ki je bilo v celoti ukinjeno, nujen posel, namenjen ohranitvi osnovnega bivalnega standarda in da tak posel zato predstavlja posel rednega upravljanja. Sklicuje se na sklep VSL III Cp 1180/2009. 5. Po določbi četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) sodišče revizije ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000 EUR. V obravnavanem primeru ta vrednost ni presežena glede tretje in pete tožene stranke. Zato je Vrhovno sodišče predlog tožeče stranke v delu, ki se nanaša na njiju, zavrglo (377. člen ZPP).

6. Glede ostalih toženk so pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP izpolnjeni, kar je narekovalo sklep o ugoditvi predlogu (tretji odstavek 367.c člena ZPP).