Jedro

Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi strank vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Na veljavnost sporazuma pa ne more vplivati zgolj opustitev zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožniku je na podlagi sporazuma s toženo stranko z dne 18. 6. 2012 prenehalo delovno razmerje. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prekinitve delovnega razmerja. Ugotovilo je, da je tožnik lastnoročno podpisal sporazum. Sporazum res ne vsebuje določila o posledicah, ki nastanejo delavcu pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Vendar zgolj zaradi tega sporazum ni neveljaven. Tožnik sam se je pred sklenitvijo sporazuma o teh okoliščinah pozanimal tako na zavodu za zaposlovanje kot pri inšpektorju za delo. Pri obeh je dobil informacijo, da bo s sklenitvijo sporazuma izgubil pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišče prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopenjskega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi „nepravilne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka“. Navaja, da Zakon o delovnih razmerjih v 79. členu (v nadaljevanju ZDR) izrecno določa, da mora pisni sporazum vsebovati določbo o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Ker sporazum teh navedb nima, ne more imeti za posledico prenehanja delovnega razmerja tožnika. Dejanskega stanja tožnika ni mogoče primerjati z dejanskim stanjem v zadevi VIII Ips 288/2010. Tožnik je tako rekoč hkrati po domnevno podpisanem sporazumu o prenehanju delovnega razmerja poiskal informacije, kakšne posledice naj bi imel podpis sporazuma. Če bi bil tožnik opozorjen na posledice, sporazuma ne bi podpisal. 4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

6. Tožnik sicer uveljavlja tudi revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar ne navede izrecno oziroma določno nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka pred sodiščem prve ali druge stopnje. Revizijske navedbe se nanašajo le na nestrinjanje z ugotovljenim dejanskim stanjem, kar pa ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Pri tem navaja drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in pri svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje. V zvezi s posledicami podpisa sporazuma na pravice iz naslova brezposelnosti je sodišče prve stopnje namreč ugotovilo, da se je tožnik o tem tako pri zavodu za zaposlovanje kot pri inšpektorju za delo, pozanimal pred podpisom sporazuma.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno. Tako sodišče prve kot sodišče druge stopnje sta se utemeljeno sklicevali na stališče Vrhovnega sodišča v zadevi VIII Ips 288/2010. Bistveno za veljavnost sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi je, da sta obe izjavi strank vsebinsko skladni in da je izpolnjena zahteva po pisni obliki. Na veljavnost sporazuma pa ne more vplivati zgolj opustitev zapisa o posledicah, ki nastanejo delavcu zaradi sporazumne razveljavitve pogodbe o zaposlitvi pri uveljavljanju pravic iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. V zadevi VIII Ips 288/2010 je sodišče ugotovilo, da je delodajalec delavca o tem seznanil posebej, v obravnavani zadevi pa je bil tožnik o teh posledicah seznanjen pred podpisom sporazuma. Ne sicer neposredno od delodajalca, temveč pri zavodu za zaposlovanje. Ker je bil že pred podpisom sporazuma seznanjen s tem, da ob sporazumnem prenehanju pogodbe o zaposlitvi ne bi imel pravice do denarnega nadomestila iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti, mu opustitev določila o tem v sporazumu, ne bi mogla biti v škodo. Brez realne podlage so zato tudi revizijske navedbe, da sporazuma ne bi podpisal, če bi bil opozorjen na posledice.

8. Ker revizijski razlogi niso podani in je izpodbijana sodba ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilna, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).