Jedro

Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj: - ali je pri trpinčenju na delovnem mestu bistveno, da je bilo storjeno namerno, - ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker očitanih ravnanj ni presojalo kot celote, vseh skupaj, z vidika njegove sistematičnosti, števila, obsega in ponavljanja, - ali je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu?

Izrek

Revizija se dopusti glede naslednjih vprašanj: - ali je pri trpinčenju na delovnem mestu bistveno, da je bilo storjeno namerno, - ali je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker očitanih ravnanj ni presojalo kot celote, vseh skupaj, z vidika njegove sistematičnosti, števila, obsega in ponavljanja, - ali je sodišče kršilo pravila pravdnega postopka glede skrbnosti presoje dokazov o obstoju elementov trpinčenja na delovnem mestu?

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek na plačilo odškodnine v višini 25.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. 12. 2014 do plačila. Odločilo je, da tožnik sam krije svoje stroške, te pa je dolžan povrniti toženi stranki in vsem trem stranskim intervenientom.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije zoper pravnomočno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 464/2017 z dne 23. 11. 2017 glede naslednjih vprašanj: - ali je pri trpinčenju na delovnem mestu bistveno, da je bilo to storjeno namerno; - ali je namen tistega, ki trpinči, nujen element trpinčenja na delovnem mestu; - ali je trpinčenje na delovnem mestu mogoče zagrešiti iz malomarnosti; - ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko je presodilo, da je namen tistega, ki trpinči, bistven element trpinčenja; - ali okoliščina, da je bil delavec odsoten z dela zaradi stiske, ki mu jo je povzročil delodajalec, pomeni, da ravnanje delodajalca, ki delavca ignorira, mu ne da dela in ne uredi njegovega delovnopravnega statusa, ne predstavlja trpinčenja na delovnem mestu; - ali se pri presoji, ali ravnanje delodajalca, ki delavcu ne da dela, navodil za delo, pogodbe o zaposlitvi in ga ignorira, predstavlja trpinčenje na delovnem mestu, pravilno kot odločilna upošteva okoliščina, da je bil delavec v tem času pretežno odsoten z dela; - ali eno graje vredno ali očitano negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje s strani ene osebe, usmerjeno proti posameznemu delavcu na delovnem mestu ali v zvezi z delom, skupaj z več drugimi tovrstnimi ravnanji s strani drugih oseb, predstavlja trpinčenje na delovnem mestu; - ali trpinčenje na delovnem mestu lahko izvaja več različnih oseb pri delodajalcu; - ali mora ena oseba storiti več posameznih ravnanj, da njeno ravnanje oziroma vedenje lahko predstavlja sestavni del trpinčenja na delovnem mestu, ki so ga sicer izvajale tudi druge osebe; - ali zahteva za odpravo kršitev zaradi nezagotavljanja dela predstavlja procesno predpostavko za uveljavljanje trpinčenja na delovnem mestu; - ali dejstvo, da tožnik zaradi nezagotavljanja dela ni zahteval odprave kršitev pri delodajalcu, pomeni, da nezgatovaljanje dela ne more predstavljati trpinčenja na delovnem mestu; - ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker očitanih ravnanj ni presojalo kot celote, vseh skupaj, z vidika njegove sistematičnosti, števila, obsega in ponavljanja; - ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ker je več začetih postopkov za prenehanje delovnega razmerja zoper enega delavca presojalo zgolj formalistično, z vidika obstoja utemeljenih razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi ob uvedbi posameznega postopka, ni pa jih presojalo skupaj, kot celote, z vidika njihove sistematičnosti, števila, obsega in ponavljanja ter z vidika možnosti zlorabe instituta odpovedi; - ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je na podlagi formalistično ugotovljenega obstoja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi presodilo, da nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more predstavljati enega od ravnanj trpinčenja na delovnem mestu, ne da bi to odpoved presojalo tudi z vidika možnosti zlorabe instituta odpovedi; - ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je pri presoji zlorabe instituta odpovedi pomena redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi zgolj formalistično ugotovljenega obstoja poslovnega razloga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi presodilo, da nezakonita redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ne more predstavljati enega od ravnanj trpinčenja na delovnem mestu, ne da bi to odpoved presojalo tudi z vidika malomarnostnega ravnanja tožene stranke glede na dejstvo, da je bila pred podajo odpovedi opozorjena na njeno nezakonitost; - ali je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da dejstvo, da je toženko na nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga opozorila tožnikova pooblaščenka, močno zmanjša njegovo nespristranost, zato toženka ni ravnala nedopustno, ko je tožniku kljub predhodnemu opozorilu podala nezakonito odpoved pogodbe o zaposlitvi; - ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev pravdnega postopka, ko se ni opredelilo do pritožbenih navedb, da so v obrazložitvi sodišča prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo, da „v postopku ni izkazano, da bi se A. A. 31. 5. 2013 do tožnika obnašala žaljivo in zaničevalno, niti da mu je rekla, da je niče“, takšne pomanjkljivosti, da se je ne da preizkusiti, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil pravdnega postopka, saj v izpodbijani sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih; - ali je sodišče druge stopnje kršilo pravila pravdnega postopka s tem, da je v izpodbijani sodbi navedlo, da je sodišče prve stopnje zaključek, da v očitanih ravnanjih niso prisotni elementi trpinčenja na delovnem mestu, sprejelo na podlagi celotnega dokaznega postopka in skrbne presoje vseh očitanih ravnanj oziroma dogodkov, tako vsakega izmed njih, kot vseh skupaj, čeprav sprejem takšnega zaključka iz prvostopenjske sodbe ne izhaja.

4. Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku ( ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99) dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so podani razlogi za dopustitev revizije glede vprašanj, navedenih v izreku sklepa.