Jedro

Povratnica je dokaz o prejemu sodne pošiljke. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da mora toženec plačati tožnici tolarsko protivrednost 16.500 DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije, veljavnem na dan plačila. Ugotovilo je, da je bil toženec pravilno povabljen na glavno obravnavo dne 5.10.1999, vendar na narok ni pristopil. Izpolnjene pa so tudi ostale predpostavke za izdajo sodbe zaradi izostanka.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Ugotovilo je, da je toženec prejel tožbo dne 25.1.1997 in da je bil pravilno povabljen na glavno obravnavo.

Proti tej sodbi vlaga tožena stranka revizijo. Uveljavlja revizijske razloge iz 1. in 3. točke prvega odstavka 370. člena ZPP in predlaga, da revizijsko sodišče razveljavi obe sodbi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da podpis na povratnici, s katero naj bi mu bila vročena tožba, ni njegov in da je pisanje verjetno sprejela njegova priletna mati.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Toženec je bil pravilno povabljen na glavno obravnavo dne 5.10.1999. Tega z revizijo ne osporava. Navaja pa, da ni prejel tožbe in da podpis na povratnici z dne 25.1.1997 ni njegov. Toženec v pritožbi podpisa na povratnici ni osporaval. Zato se je pritožbeno sodišče utemeljeno sklicevalo nanjo. Povratnica je dokaz o prejemu sodne pošiljke. Ta dokaz je sicer mogoče ovreči, vendar samo z določno in z dokazi podprto trditvijo o razlogih za njeno neverodostojnost, ne pa s posplošenim zanikanjem prejema sodne pošiljke. V tej zadevi je to bistveno za presojo pravilnosti sodbe druge stopnje. Sicer pa je zanimiva toženčeva pritožbena trditev, da utemeljenost tožbenega zahtevka ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi. S tem je smiselno priznal prejem tožbe: tega ne bi mogel trditi, če mu vsebina tožbe ne bi bila znana, ni pa navedel, da se je z vsebino tožbe seznanil kako drugače. Iz sodbe zaradi izostanka, ki jo je izpodbijal, vsebina sodbe ni razvidna.

Sodišče druge stopnje je utemeljeno štelo povratnico z dne 25.1.1997 kot dokaz, da je bila tožencu tožba pravilno vročena. Toženec v pritožbenem postopku ni osporaval podpisa na povratnici z dne 25.1.1997 in je smiselno priznal prejem tožbe. Zato ne more v revizijskem postopku uspeti z novo trditvijo, da podpis na povratnici ni njegov.

Z revizijo je mogoče izpodbiti sodbo druge stopnje zaradi napak v tej sodbi. Sodba druge stopnje pa glede presoje povratnice ni obremenjena z nobeno napako. Sodišče ne preverja po uradni dolžnosti pristnosti podpisov na povratnicah, če za to ni tehtnih razlogov. V obravnavani zadevi je sodišče druge stopnje odločalo o toženčevi pritožbi, v kateri podpisa na povratnici ni osporaval, se je pa ukvarjal z vsebino tožbe. Zato je utemeljeno ugotavljalo vročitev tožbe na podlagi povratnice v spisu. Vsebina pritožbe ni narekovala ugotavljanja pristnosti podpisa na povratnici. Zato sodbi druge stopnje ni mogoče očitati kršitve določb pravdnega postopka. Drugih kršitev pa revizija ne navaja.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlogi niso podani, prav tako ne razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti (371. člen ZPP). Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožene stranke kot neutemeljeno (378. člen ZPP).