Jedro

V postopku za uveljavljanje pravic pri toženi stranki imajo pomembno vlogo izvedenski organi (261. člen ZPIZ-1). Tako sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev vse do izdaje dokončne odločbe. Gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po ZUP na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku, odpravilo zavrnilni odločbi tožene stranke, št. I-5057636 z dne 28. 2. 2008 in št. 5057636 z dne 12. 10. 2007 ter tožnici, ob razvrstitvi v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 14. 11. 2007 dalje, priznalo pravico do invalidske pokojnine. Odmero višine in izplačilo invalidske pokojnine ter plačilo tožničinih stroškov je naložilo toženi stranki. Glede uvrstitve tožnice v I. kategorijo invalidnosti se je sodišče sklicevalo na med postopkom pridobljeno izvedeniško mnenje Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani in dodatno izpovedbo izvedenke psihiatrinje prof. dr. M. T..

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je obširno utemeljilo odpravo obeh spornih odločb in priznanje pravic na podlagi ugotovljene invalidnosti šele od 14. 11. 2007 dalje, ne glede na to, da je bila prvostopna odločba tožene stranke izdana že 12. 10. 2007. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz zmotne uporabe materialnega prava. Ponavlja očitke, da kljub ugotovitvi tožničine invalidnosti I. kategorije od 14. 11. 2007 dalje sodišče ni imelo podlage za odpravo spornih odločb, saj se je tudi ob taki ugotovitvi izkazalo, da je tožena stranka dne 12. 10. 2007 utemeljeno zavrnila tožničino zahtevo za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja, ker takrat tudi po ugotovitvah sodišča pri njej invalidnost še ni bila ugotovljena, v pritožbenem postopku pa je tožena stranka utemeljeno le preizkušala zakonitost prvostopne odločbe glede na okoliščine ob njeni izdaji.

4. Tožeča stranka je na revizijo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje pravilno ugotavlja, da se v socialnem sporu tožba praviloma vloži zoper dokončno odločbo druge stopnje (72. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – v nadaljevanju ZDSS-1) in da je socialni spor v načelu spor polne jurisdikcije (81. člen ZDSS-1), taki opredelitvi socialnega spora pa so prilagojene tudi druge določbe ZDSS-1. Ob taki opredelitvi je spor polne jurisdikcije smiseln le, če lahko sodišče o zakonitosti odločb tožene stranke odloča glede na dejanske ugotovitve pravno pomembnih dejstev, do katerih je prišlo do izdaje dokončne odločbe v predhodnem postopku.

7. V postopku za uveljavljanje pravic pri toženi stranki imajo pomembno vlogo izvedenski organi (261. člen Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – v nadaljevanju ZPIZ-1). Tako sistem invalidskih komisij (I. in II. stopnje) omogoča ugotavljanje obstoja pravno pomembnih dejstev vse do izdaje dokončne odločbe. Gre za posebnost v primerjavi z odločanjem po Zakonu o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) na podredno uporabo katerega sicer napotuje 249. člen ZPIZ-1. Ker je možnost ugotavljanja dejanskega stanja tudi v pritožbenem postopku pri toženi stranki z opredelitvijo posebnih izvedenskih organov in sistemom le-teh v ZPIZ-1 posebej urejena, se glede tega tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe ZUP. Prav tako se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na stališče v sodbi VIII Ips 74/2008 z dne 12. 1. 2010, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do starostne pokojnine, ne pa na vprašanje uveljavljanja pravic iz naslova invalidnosti.

8. Glede na navedeno sodišče ni zagrešilo očitanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je na podlagi prepričljivega izvedeniškega mnenja ugotovilo nastop tožničine invalidnosti I. kategorije z datumom izdaje psihiatričnega izvida z dne 14. 11. 2007 (s katerim je razpolagala tudi tožena stranka ob odločanju o pritožbi zoper prvostopno zavrnilno odločbo) in ob odpravi odločb tožene stranke tožnici od tega dne priznalo pravico do invalidske pokojnine.

9. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena Zakona o pravdnem postopku revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

10. O stroških odgovora na revizijo je sodišče odločilo upoštevaje določbe prvega odstavka 155. člena ZPP.