Jedro

Pri razsoji zadeve je potrebno izhajati iz 9. člena ZŠtip-1, po katerem se štipendije dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega progama. Pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je čas dodatnega leta v okviru statusa rednega študenta del izobraževalnega programa, ki se zaključi z izdelavo diplomske oz. magistrske naloge. Nadalje je potrebno pritrditi stališču sodišča, da že ob gramatikalni razlagi v tožnikovem primeru ne gre za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, temveč v okviru izobraževalnega programa. Takšna razlaga je v skladu z načelno določbo 3. člena ZŠtip-1, po kateri zaključek izobraževanja pomeni zaključek izobraževanja na izobraževalni ustanovi s pridobitvijo višje ravni izobrazbe od že pridobljene.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka je dolžna za tožnika na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v 15 dneh povrniti 76,13 EUR stroškov odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče je odpravilo odločbi tožene stranke št.: ... z dne 4. 11. 2021 in Centra za socialno delo A. št. ... z dne 12. 1. 2021 ter zadevo vrnilo toženi stranki v novo upravno odločanje, z odreditvijo, da nov upravni akt izda v 30 dneh od pravnomočnosti sodbe (I. tč. izreka). Izreklo je, da je tožena stranka dolžna za tožečo stranko povrniti stroške postopka na račun prvostopenjskega sodišča (II. tč. izreka).

2. Sodbo izpodbija tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom na spremembo v smeri zavrnitve zahtevka oz. podrejeno predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožnik je 30. 11. 2020 vložil zahtevo za priznanje državne štipendije, ker se je v študijskem letu 2020/2021 prvič redno vpisal v dodatno leto na drugi bolonjski stopnji na Akademiji B., smer C., zato je bil zahtevek v skladu z 9. členom Zakona o štipendiranju1 (ZŠtip-1) zavrnjen. Sodišče ni pravilno uporabilo 2. odst. 9. člena ZŠtip-1, saj ta določa, da se štipendije dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega programa. Štipendije glede na 3. odst. 9. člena ZŠtip-1 ni mogoče prvič dodeliti za letnik v katerega je vlagatelj ponovno vpisan ali v času dodatnega študijskega leta po izteku izobraževalnega programa ali v času podaljšanega statusa. Tožnik je v študijskih letih 2011/2012 in 2012/2013 prejemal državno štipendijo za 1. in 2. letnik študija na fakulteti D., smer E., vendar ju ni zaključil. V študijskem letu 2015/2016 je bil izredno sprejet v 1. letnik prve bolonjske stopnje na Akademiji B., vendar do leta 2020/2021 za državno štipendijo ni zaprosil. Gre za študij 3+2, 3. letnik prve bolonjske stopnje je obiskoval in zaključil 2017/2018, naslednje leto pa nadaljeval na drugi bolonjski stopnji, ki ima dva letnika in drugega zaključil v letu 2019/2020. Leta 2020/2021 je vpisal absolventsko leto in prvič zaprosil štipendijo za program na Akademiji B. V takšnih okoliščinah je sodišče zmotno zaključilo, da ni podano stanje iz 3. odst. 9. člena ZŠtip-1, kjer je tožnik štipendijo že prejemal v letih 2011/2012 in 2012/2013. V obravnavanem primeru štipendijsko razmerje na drugi bolonjski stopnji še ni bilo vzpostavljeno, štipendijo v letih 2011/2012 in 2012/2013 pa je prejemal na prvi bolonjski stopnji za drug program, ki ga ni zaključil. Tožnik je za absolventski staž prvič zaprosil za štipendijo na drugi bolonjski stopnji in je po 3. odst. 9. člena ZŠtip-1 ne more pridobiti.

Ne strinja se s stališčem, da je absolventsko leto dodatno leto v okviru izobraževalnega programa, saj je izobraževalni program sestavljen iz letnikov in zaključne naloge (diplome, magisterij). Sklicuje se na 6. odst. 87. člena ZŠtip-1, ki določa, da se štipendijsko razmerje po izteku izobraževalnega programa podaljša do zaključka izobraževalnega programa, vendar največ za eno študijsko leto po izteku študijskega programa prve oz. druge stopnje. V zadevi Psp 148/2016 z dne 18. 8. 2016, na katero se sklicuje sodišče, ne gre za primerljivo stanje, zato za ta spor ni uporabljiva. Bistveno je, da je tožnik v letu 2020/2021 prvič zaprosil za državno štipendijo in da prej štipendije za drugo bolonjsko stopnjo na Akademiji B., smer C., ni prejemal. Ker se štipendijsko razmerje sklene za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega progama, v dodatnem letu ni mogoče prvič dodeliti štipendije ne glede, ali se absolventski staž šteje kot del izobraževalnega programa ali ne.

3. Tožnik prereka pritožbene navedbe, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške odgovora na pritožbo. V njegovem primeru je šlo za splošno znan absolventski status, ki je bil na magistrski stopnji namenjen izdelavi magistrskega dela. Po zakonu o visokem šolstvu2 (ZViS) je absolventski staž del rednega izobraževalnega procesa. V 4. alineji 1. odst. 70. člena ZViS je določeno, da status študenta preneha, če študent ne zaključi študija na študijskem programu prve ali druge stopnje v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra. Dvanajst mesecev absolventskega staža je del študijskega programa. Brez pravice do državne štipendije v dodatnem letu bi bilo dodeljevanje štipendij izvotleno, saj bi študenta pustilo brez sredstev za življenje ter študij in bi se moral na mesto z zaključkom študija ukvarjati z preživljanjem. Interpretacija za katero se zavzema tožena stranka bi bila v nasprotju z 2. členom ZŠtip-1. Napačno je stališče, da je absolventski staž dodatno študijsko leto, saj ZViS absolventski staž šteje kot del rednega študijskega procesa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožena stranka ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost ugoditvene sodbe, izdane ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu.

V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku3 (ZPP), na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Ker je izpodbijana sodba izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu, je na toženkino pritožbo potrebno ponovno poudariti zlasti naslednje.

6. V zadevi gre za izpodbojno tožbo zoper dokončno odločbo z dne 4. 11. 2021 v zvezi s prvostopenjsko odločbo z dne 12. 1. 2021. S slednjo je Center za socialno delo A. zavrnil dne 30. 11. 2020 vloženo zahtevo za dodelitev državne štipendije z utemeljitvijo, da gre za prvo zahtevo, vloženo v času podaljšanega študentskega statusa in zato državne štipendije ni mogoče priznati. Vendar sta upravni odločbi na podlagi 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih4 (ZDSS-1) kot nepravilni in nezakoniti odpravljeni in zadeva vrnjena v ponovno upravno odločanje.

7. Iz dejanskih ugotovitev sodišča, uprtih na izpoved tožnika in razpoložljivo listinsko dokumentacijo izhaja, da je bil tožnik v šolskem letu 2015/2016 _izredno_ sprejet v 1. letnik prve bolonjske stopnje na Akademiji B., smer C., da je 1. in 2. letnik končal v roku in da se je v 3. letnik v študijskem letu 2017/2018 vpisal kot _redni študent_. V študijskem letu 2018/2019 se je redno vpisal v prvi letnik druge bolonjske stopnje, v letu 2019/2020 v drugi letnik in v letu 2020/2021 absolventsko leto za pripravo na magistrski F. in magistrsko nalogo. Za končanje študijskega progama je moral opraviti magistrsko nalogo in magistrski F., zagovor magistrske naloge in izpit G. Iz ugotovitev sodišča izhaja tudi, da je tožnik v študijskih letih 2011/2012 in 2012/2013 že prejemal državno štipendijo za študij na fakulteti D. Univerze v A. za program izobraževanja E., ki ga ni zaključil. 8. Pri razsoji zadeve je potrebno izhajati iz 9. člena ZŠtip-1, po katerem se štipendije dodelijo za obdobje od dodelitve do izteka izobraževalnega progama. Pravilno je razlogovanje prvostopenjskega sodišča, da je čas dodatnega leta v okviru statusa rednega študenta del izobraževalnega programa, ki se zaključi z izdelavo diplomske oz. magistrske naloge. Nadalje je potrebno pritrditi stališču sodišča, da že ob gramatikalni razlagi v tožnikovem primeru ne gre za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, temveč v okviru izobraževalnega programa. Takšna razlaga je v skladu z načelno določbo 3. člena ZŠtip-1 po kateri zaključek izobraževanja pomeni zaključek izobraževanja na izobraževalni ustanovi s pridobitvijo višje ravni izobrazbe od že pridobljene.

Vsakršna drugačna interpretacija bi bila v nasprotju z jezikovno in teleološko razlagalno metodo, podrobno utemeljene v 10. tč. obrazložitve izpodbijane sodbe, ki je pritožbeno sodišče ne ponavlja. V celoti se strinja tudi z utemeljitvijo v 11. tč. obrazložitve sodbe, da je potrebno 3. odst. 9. člena ZŠtip-1 razlagati restriktivno. Iz te določbe ne izhaja, da je pogoj predhodne dodelitve štipendije vezan izključno na program na določeni stopnji oz., da bi se moralo leto v okviru absolventskega staža vezati na izobraževalni program, za katerega je vlagatelj imel pravico. Ni sprejemljivo toženkino vztrajanje na stališču, da v okoliščinah obravnavanega primera v letih 2011/2012 in 2012/2013 prejete državne štipendije ne morejo biti upoštevne. Povsem absurdno in v nasprotju s pravili logične razlage in uporabe prava je namreč naziranje, da tožniku državne štipendije v študijskem letu 2020/2021 za absolventski staž ni mogoče priznati le zato, ker je ni uveljavil že v času bolonjskega triletnega študija na prvi ali dvoletnega na drugi stopnji. Pritožba v tej smeri ne more pogojevati drugačne sodbe od izpodbijane. Nenazadnje tožnik pravilno opozarja, da po 70. členu ZViS status študenta preneha, če ne dokonča podiplomskega študija druge stopnje po magistrskem študijskem programu v 12 mesecih po zaključku zadnjega semestra. To pa le še dodatno utrjuje pravilnost materialno pravnega naziranja sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi ne gre za dodatno študijsko leto po izteku izobraževalnega programa, temveč v okviru izobraževalnega programa, v katerega zagotovo sodi absolventski staž, namenjen izdelavi in zagovoru magistrske naloge.

9. Zaradi obrazloženega in ker preostale pritožbene navedbe ne pogojujejo drugačne sodbe od izpodbijane, je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP zavrniti in potrditi kasatorno sodbo sodišča prve stopnje. V ponovljenem upravnem postopku bo potrebno upoštevati materialno pravna stališča in usmeritve iz prvostopenjske in te sodne odločbe.

10. Ob takšnem pritožbenem izidu je sodišče sklenilo, da je toženka na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani dolžna plačati 76,13 EUR stroškov za tožnikov odgovor na pritožbo. Po višini so stroški dosojeni v skladu s sklepom Bpp 154/2022 z dne 17. 6. 2022. 1 Ur. l. RS, št. 56/2013 s spremembami. 2 Ur. l. RS, št. 32/2012 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Ur. l. RS, št. 73/2007, 45/2008 in 10/2017. 4 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami.